Win-win: Zakaj se ne bi za gradnjo Drugega tira zadolžili pri državljanih?

19.4.2017 / 06:08 5 komentarjev
Z izdajo obveznic bi vlada zaščitila nacionalni interes, omogočila državljanom participacijo in oživila kapitalski trg.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Sem kar malce jezen nase. Jezen, ker se tega nisem sam spomnil.

Prejšnji teden sem imel predavanje na seminarju Združenja bank Slovenije o aktualni monetarni politiki in učinkih na bančni sektor. Po predavanju me je kolega France Arhar spomnil, da imajo državljani in podjetja ogromne vloge in depozite na bankah, za katere dobivajo bagatelne obresti, in da država tega ne zna izkoristiti.

Šele takrat mi je kapnilo, kako sem neumen, da se doslej nisem spomnil na to, da bi dali državljanom in podjetjem možnost, da z nakupom infrastrukturnih obveznic financirajo izgradnjo proge Koper–Divača. In da pri tem še dostojno zaslužijo.

1.000€ na 10 let

Po podatkih Banke Slovenije so konec januarja letos imela gospodinjstva za 16,8 milijard evrov vlog v slovenskih bankah, podjetja pa za 5,5 milijard evrov depozitov.

Glede na izjemno nizke obrestne mere na depozite gospodinjstva pospešeno spreminjajo svoje depozite iz vezanih vlog v vloge na vpogled. Po zadnjih podatkih BS je v takšni obliki že 40% vseh depozitov.

Vloga na vpogled sicer prinaša zanemarljive obresti, vendar je za razliko od vezane vloge vsaj likvidna.

Zakaj torej vlada — namesto da išče madžarske sovlagatelje za zahtevani 4,5-% letni donos oz. da trepeta, ali bo dobila kredit EIB po 1,5-% obrestni meri — ne bi raje izdala recimo 10-letnih infrastrukturnih obveznic po 1-% obrestni meri in jih prodala zainteresiranim domačim vlagateljem (gospodinjstvom in podjetjem)?

Po dospetju bi te obveznice nadomestila z novo izdajo.

Prednost za domače vlagatelje je, da dobijo absolutno varno naložbo (jamstvo države) z za sedanje razmere spodobnim donosom.

Obenem pa je naložba tudi zelo likvidna, saj lahko vlagatelj obveznice kadarkoli pred dospetjem proda na borzi.

Posameznik, ki bi recimo kupil za 10.000€ obveznic, bi v celotnem obdobju 10 let zaslužil 1.000€ obresti oz. bi vsako leto vnovčil 100€.

Prednost za domače vlagatelje je, da dobijo absolutno varno naložbo (jamstvo države) z za sedanje razmere spodobnim donosom. Obenem pa je naložba tudi zelo likvidna, saj lahko vlagatelj obveznice kadarkoli pred dospetjem proda na borzi. — [Fotografija: Marko Crnkovič.]

Za primerjavo:

Če bi depozit vezali na denimo NLB (podobno velja tudi za druge banke), kjer je vezava omejena na največ 5 let, bi dobili največ 0,51-% obrestno mero, če bi izbrali nespremenljivo obrestno mero ali 0,33-% v primeru spremenljive obrestne mere.

Po petih letih bi v najboljšem primeru dobili 257,60€ obresti oziroma 515,20€ v 10 letih. To je pol manj kot v primeru naložbe v državno infrastrukturno obveznico.

Razlika pa je tudi v tem, da lahko obveznico kadarkoli prodate pred dospetjem (in se odrečete preostanku donosa), medtem ko ste pri depozitu vezani za celotno obdobje.

Pretekle vlade so po osamosvojitvi — preden je Slovenija postala članica EU — standardno uporabljale te oblike zadolževanja pri slovenskih državljanih in institucionalnih vlagateljih. Spomnite se recimo zelo donosnih obveznic RS-01 ali 10-letnih obveznic RS-10 iz leta 1997 in številnih drugih. Obveznice so tudi kotirale na Ljubljanski borzi in tvorile precejšen del borznega prometa.

Za skeptike:

Z izdajo infrastrukturnih obveznic bi vlada ne samo zaščitila svoj nacionalni interes pri gradnji infrastrukture pred izsiljevanji evropskih inštitucij in se znebila nedostojnih ponudb sosednjih držav, temveč bi tudi omogočila državljanom in institucionalnim vlagateljem, da participirajo pri tem projektu in oživila kapitalski trg.

Predvsem pa bi s tem bolj produktivno aktivirala bančne vloge, ki zdaj brez omembe vrednega donosa gnijejo na bančnih računih.

In kako bi vlada financirala obresti in odplačilo glavnice? Tako, kot smo že predvideli v našem predlogu zakona o gradnji in financiranju gradnje proge Koper–Divača: s koncesnino in dividendami od Luke Koper (ki bodo narasle s povečanjem obsega tovora), s povečano uporabnino za uporabo nove proge (ali celotnega železniškega omrežja) in po potrebi tudi z bencinskim centom ali dvigom cestnin za težke kamione.


OpombaTekst je bil objavljen v četrtek, 13. aprila 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod istim naslovom. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE