S kešem od čikov lahko država financira 4 Onkološke inštitute in 4 Golnike

27.5.2017 / 06:10 18 komentarjev
Si predstavljate, da bi suhci začeli bíti takšno bitko proti debeluhom, kot jo zdaj bijejo nekadilci proti nam kadilcem?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Bili so časi, ko sem kadila, ker sem hotela pripadati. Potem so bili časi, ko sem kadila, da bi se razlikovala od drugih. Potem spet zato, da bi bila videti odrasla.

Čeprav so cigarete v moji mentalni shemi izraz upora in svobode, so v resnici seveda nasprotje svobode. Nikotin je hudo zasvojljiva snov.

Gre za alkaloid, ki je sorodnik kokaina in heroina. Sicer pa razen visoke stopnje zasvojljivosti nima stranskih učinkov. Ima jih vseh drugih 74 sestavin tobaka oz. cigaret.

Kljub zavedanju, da gre za škodljivo razvado, pa je kajenje še vedno moja odločitev. 

Danes kadim, ker lahko. Ker mi to predstavlja majhen užitek, ki ga pač nič drugega ne more dovolj zadovoljivo nadomestiti. In ker z njim ne škodim nikomur razen sebi. 

Toda očitno se družbi zdi, da to kadilci vendarle počnemo. Da škodimo drugim. Zakaj bi sicer tako odločno borili proti kajenju?

Bonton do nekadilcev

Ne samo, da se zaradi prepovedi kajenja v lokalih včasih počutim deprivilegirano. Kot kakšna zločinka, ki mora na dežju za vogalom puhati dim, ker ga pač drugje ne more in ne sme.

Še več! V mnogih lokalih niti nimajo nobenega nadstreška. Tako kot ga recimo nima marsikateri vhod v poslovne stavbe, pa tudi hotele, restavracije in bare — ali pa vsaj ni nikjer nobenega pepelnika. 

To me zmoti na vsaki drugi terasi v Ljubljani. Zakaj preprosto ne postavite znaka, da se pri vas ne kadi, pa nas pač ne bo k vam? Bomo pa začeli ustanavljati zaprte kadilske klube ali kaj podobnega.

Opažam, da imajo recimo Avstrijci bolj razvit bonton do kadilcev. Pri njih se lastniki lokalov lahko odločijo, ali bodo kadilski ali nekadilski. Pa tudi za pepelnike na terasah je v vsakem primeru poskrbljeno.

Imajo pa tudi odlične glasbene koncerte. In kaj je lepšega kot sredi mrzle zime na toplem ob kuhanem vinu enega prižgati in poslušati muziko?

Gnus in odpor

Priznam, da sem se prepovedi kajenja v zaprtih prostorih že nekako navadila. Ne moti me zato, ker manj pokadim. Tudi oblačil zaradi vonja po cigaretah ne perem več tako pogosto, kar podaljša njihovo življenjsko dobo. Kar je super. 

Ampak s fotografijami na škatlicah so pa šli krepko čez rob nespoštovanja nas kadilcev.

Svarilne fotografije so nasilne, odvratne in žaljive. Je na kadilce sploh še mogoče gledati drugače kot z gnusom in odporom?

Sodeč po teh fotografijah smo tako ubrisani in zarukani, da cigaretni dim puhamo otrokom direktno v obraz in jim namesto dud dajemo v usta cigarete. Ker smo tako zasvojeni, ponoči vstajamo, da bi enega prižgali in se napol v spanju zaletavamo v stene, potem pa nam teče kri iz nosu. Ali pa kot da hodimo po pepelnikih, polnih še tlečih ogorkov, zaradi katerih imamo ožgane prste na nogah.

Psihično zlorabljanje

Šalo na stran. Zaradi teh fotografij se počutim močno prizadeto. Celo psihično zlorabljeno. Zakaj mi s takimi fotografijami kažete nekaj, kar že itak vem in za kar se imam kot polnoletna oseba pravico odločiti?

Če so cigarete res tako škodljive, potem jih prepovejte in umaknite iz trga! Ali pa nas pustite na miru. Dokler ne škodimo drugim, nimate opravičila.

Fotografije na embalaži — če temu tretjerazrednemu kartonu sploh še lahko tako rečemo — se mi zdijo precej podobne temu, da bi recimo jaz kot suhica začela kričati na debelo dekle v McDonaldsu:

“Poslušaj, ti bajsa! Kako si drzneš jesti to? Ali ne vidiš, kako debela si že in kako s svojimi zamašenimi krčnimi žilami in težavami s holesterolom odžiraš moj denar v zdravstveni blagajni? In da je zaradi tvoje požrešnosti vsako leto zaklanih 90 živali več?”

Si predstavljate, kaj bi bilo, če bi mi suhci začeli bíti takšno bitko proti debeluhom, kot jo zdaj bijejo nekadilci proti nam?

Si predstavljate nagravžne fotografije krčnih in zamaščenih žil “ljudi s prekomerno težo”, ki zaradi debelosti ne morejo vstati iz postelje?

Verjamete samo številkam? Izvolite!

Res je, da kajenje povzroča večje tveganje za infarkt in druge bolezni kot pa debelost.Toda denar, ki ga kadilci prispevamo v javno zdravstveno blagajno, še zdaleč ni zanemarljiv. Nasprotno. Vsekakor prispevamo veliko več kot nekadilci.

Toda kljub temu, da za svojo razvado plačujemo — dobesedno, z denarjem —, nas vseeno vedno bolj marginalizirate, zatirate in žalite?

Izračuni vplačanih trošarin in stroškov za zdravljenje kadilcev za Slovenijo ne obstajajo. Zato farmacevt prof. dr. Borut Štrukelj s FFA v Farmacevtskem vestniku (maj 2013, stran 145) povzema dansko raziskavo, objavljeno v European Journal of Public Health, in jih preračunava na slovenske razmere.

Na Danskem skratka povprečni celotni stroški zdravljenja na leto za prebivalce od 50 do 80 let znašajo približno 1.800€. Z ljudmi v mlajših letih je več posrednih stroškov, starostjo pa naraščajo neposredni.

Če človek začne kaditi pri 25 letih in kadi vse življenje (torej 55 let), njegovo zdravljenje v tem času stane javno blagajno 55.000€. Zdravljenje nekadilca pa stane 35.000€.

Kadilec je torej zaradi svojih slabih navad oškodoval zdravstveno blagajno za 20.000€.

Toda koliko je kadilec vplačal v državni proračun s trošarino in drugimi davki na tobačne izdelke? Koliko več kot nekadilec? Na to odgovarja članek v Farmacevtskem vestniku.

Primer

Če torej človek vsak dan pokadi 30 cigaret in če kadi 55 let, na Danskem v tem času vplača v proračun 54.450€.

To pomeni, da kadilec za več kot dvakrat preplača stroške, ki jih družbi povzroči. Vplača 30.000€ več kot znašajo zdravstveni stroški nekadilca.

In če to po zaslugi dr. Štruklja prestavimo v Slovenijo, pridemo do podatka, da bi s trošarinami in DDV na tobačne izdelke — kar nanese 480 milijonov evrov letno! — Slovenija lahko pokrila stroške štirih Onkoloških inštitutov in štirih Golnikov (če se omejimo samo na ustanove, kjer se zdravijo večinoma kadilci).

Hočete še? ZZZS porabil za zdravila in ortopedske pripomočke na leto čez 350 milijonov evrov. Z denarjem od cigaret bi lahko vse to pokrili — in še stroške drugih zavarovalnic za nameček.

Toliko, da boste vedeli. 

Koliko pa v javno zdravstveno blagajno vplačajo debeluhi? Čisto nič več kot suhci. 

To se mi zdi vprašanje enakosti, svobode in pravice do lastne izbire. Vam ne?

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE