Vse o Magni Steyr (1.): Lažne dileme, argumenti in zarote

5.6.2017 / 06:08 3 komentarji
Delitev na pro et contra se mi zdi lažna dilema: kar zadeva lokalce, sploh ne poznam čistih nasprotnikov tega projekta.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Če odmislim aktualni in za vlado podobno ključni projekt Drugi tir, se že dolgo ni zgodilo, da bi kakšno investicijo spremljal tak medijski covfefe, če uporabim Trumpov tipfelerski neologizem, kot ob projektu lakirnice Magne Steyr.

Zadeva je narod dobesedno razklala na dvoje. Del prebivalstva — tako v lokalnem kot nacionalnem merilu — prepričano navija za prihod avtomobilskega giganta z argumenti, da bo Magna prinesla krvavo potrebna delovna mesta v okolje, kjer jih najbolj kronično primanjkuje, Slovenijo približala Evropi in odprla vrata novim investicijam.

Ta del že išče krivce za škodo, če se bo Magna umaknila, “če ne bo dobrodošla”, kot rad ponavlja direktor Günther Apfalter.

Drugi del pa goji različne pomisleke: zaradi posegov v okolje, lahkotnih političnih in zakonskih asistenc s strani Cerarjeve vlade, finančnih dotacij, razlastitve kmetov, poseka gozda in prednosti za tuje investitorje pred domačimi.

Dobrodošla, Magna!

Projekt zbiranja podpisov na strani Dobrodošla, Magna! je samo še en kamenček v mozaiku hektične polarizacije. Izoblikovalo se je prepričanje, da so pri tistih, ki nasprotujejo projektu, na delu iracionalni momenti in čustva.

Marko Novak, direktor skupine Optima, je recimo ob podpisu podpore dejal:

“Pri zapletih okrog Magne gre za popolno nagajanje ljudi, ki s svojo majhnostjo blokirajo eno veliko stvar. Maribor potrebuje velike vlečne konje, malih in srednje velikih imamo dovolj.”

Melita Ferlež, nekoč direktorica Henkla, pa je komentirala takole:

“Magne se ni treba bati. Bati se je [treba], da nam bi tako velika naložba po lastni neumnosti spolzela iz rok.”

Po požaru v vrhniškem Kemisu se je mnenjska polarizacija sprevrgla v kolektivno histerijo in povzročila še nove delitve: skeptikom se zdi, da so Vlada in vsi, ki projekt podpirajo, histerični, podpornikom pa se takšni zdijo skeptiki.

Anonimni kreatorji strani Dobrodošla, Magna! so se sicer pozabili podpisati, so pa z verzalkami napisali v prvi osebi množine: “Hvaležni vam bomo.”

Lažna dilema

Delitev na pro et contra v zadevi Magna se mi zdi lažna dilema: kar zadeva lokalno prebivalstvo, sploh ne poznam čistih nasprotnikov tega projekta. Že iz tega lahko sklepamo, da se v pogovarjamo eden mimo drugega. Edino pošteno bi bilo metodološko ločevanje med političnimi interesi strank in posameznih skupin na eni strani ter drobnjakarskim in destruktivno naravnanim ljudstvom na drugi.

Ker so te delitve umetne, bi morali razpravljati samo o tem, ali so dvomi v kvaliteto, obseg in uspešnost investicije na finančnem, gospodarskem, ekološkem in zaposlitvenem nivoju upravičeni ali ne.

Zato bom rekel takole: v prvi tabor sodijo zaupljivci, ki projektu brez posebnih pomislekov zaupajo, investitorjem in vladi pa verjamejo. Razen dela državljanov in samih protagonistov v ta tabor sodijo vsi, ki se podpisujejo pod sicer patetični slogan “Dobrodošla, Magna!”

V drugega pa sodijo tisti, ki zahtevajo dodatna pojasnila, se vključujejo v postopke odločanja ali preprosto dvomijo. Zato jih bom začasno imenoval skeptiki.

Poleg teh dveh kategorij obstajajo še politični motivatorji, ki si res želijo neuspeha in po možnosti odhoda Magne. Iz čiste politične ali osebne računice. Ne bom jih posebej omenjal, ker želim jasno poudariti razliko med njimi in lokalno skupnostjo, ki jo poskušajo z njimi izenačiti.

Imamo razloge za prepričanje, da se vsaj ena stranka močno trudi, da bi zrušila projekta Magne in Drugi tir samo zato, da bi kompromitirala vlado ali morda celo izsilila predčasne volitve.

Argumenti zagovornikov

Čeprav mene osebno bolj prepričajo skeptiki in čeprav Vlada ponuja mnoge razloge za dvom v projekt, kot je zastavljen, to še ne pomeni, da bi ga morali zavračati. A ker se čas izteka in ker iz Magne sporočajo, da ne bodo več dolgo čakali več kot nekaj tednov, se panični odzivi pričakovano stopnjujejo.Politični zagovorniki, gospodarstvo in z njimi del državljanov radi uporabljajo naslednje argumente v podporo projektu:

  • Argument novih zaposlitev

Pojasnilo je znano: Štajerska slovi po visoki brezposelnosti, prihod Magne pa bi vsaj po začetnih ambicijah prinesel novih 3000 delovnih mest. Ker se Mariborčani in ostali celo vozijo na delo v Avstrijo, bi s tem ublažili še tovrstni sramotni beg možganov in nog čez mejo.

  • Argument gospodarskega razvoja

Prihod Magne bo pomembna spodbuda za okolje in druge nove investitorje, zato moramo storiti vse za napredek in pridobivanje investitorjev s svežim kapitalom. Prihod Magne pa prinaša tak obet. Ali kot pišejo na spletni strani Dobrodošla, Magna!, za katero verjetno stoji Štajerska gospodarska zbornica:

“Bo šla Štajerska v prihodnje v smeri gospodarskega in družbenega razvoja, ali se bo še naprej smilila sama sebi? Odločitev o prihodnosti zahteva jasno opredelitev danes. Podpisniki tega poziva se javno in odločno zavzemamo za gospodarski in družbeni razvoj.”

  • Argument zakonske in okoljske neoporečnosti projekta

Zagovorniki ponavljajo, da je Vlada naredila vse prav in projekt izpeljala v sprejemljivih in zakonitih okvirih. To velja tako za Lex Magna kot tudi za potencialno razlastitev kmetov, dokumentacijo in okoljevarstvena soglasja.

Na retorični ravni zagovorniki izpostavljajo politične interese, nevednost in intrige nasprotnikov, pa tudi njihove iracionalne odzive in strokovno nekompetenco, neprepričljivost izračunov ali ugovorov. Sindrom upora lokalnega prebivalstva rišejo kot psihološko razumljivo, a docela nesprejemljivo stališče “ne na mojem dvorišču”.

Dodajmo še smešenje prebivalcev Rogoze, ki da se z romantično čustvenostjo oklepajo svojega gozda. Na družbenih omrežjih so zagovorniki izpostavili domnevno dvoličnost zaskrbljenih lokalcev, ko gre za spoštovanje kmečkega dela in bioloških pridelkov s kmetijskih zemljišč, izrazili posmeh v kvaliteto zemlje ob avtocesti in podobno.

Vse to res niso briljantni argumenti, temveč bolj diskreditacija tistih, ki ne gojijo neomajnega zaupanja v vlado in/ali investitorja.

Argumenti skeptikov

Tudi argumenti dvomljivcev v projekt so splošno znani. Ker jih je več — in ker tudi verjamem, da so trdnejši —, jim bom namenil več prostora. Tudi s kritičnimi pomisleki.

  • Argument števila zaposlitev

Dvome porajajo že številke. Govori se o 404 zaposlitvah v lakirnici, medtem ko se začetna številka 3000 skoraj ne omenja več — ne s strani vlade ne s strani Magne. Če pa že, jo pogojujejo s stanjem na trgu. Obrat bodo širili, če bo svetovni trg to narekoval, sicer ne.

Izjava predsednika uprave koncerna za kanadski časopis je še bolj porazna: ta je letos omenil, da Magna letos ne bo gradila nobenega obrata v Evropi v celoti. Gre za lapsus ali za kaj drugega?

Morda je skepsa preuranjena in je postopnost izgradnje obrata res del običajnega podjetniškega delovanja. Toda s tem dimenzije državnega servisiranja tega projekta postanejo prevelike, uvedba Lex Magne pa predimenzionirana. V tem zakonu je presenetljivo omenjenih 1000 delovnih mest v 10 letih, kar spet odstopa od danih obljub. Poseben del tega argumenta sta višina finančnih subvencij, ki jih bo na koncu prejela Magna kot profitabilni avtomobilski velikan s strani države in obseg odkupljenih parcel. Skoraj 100 hektarjev na glavo zaposlenega je izjemno razkošna in nesorazmerna podobnim avtomobilskim obratom.

  • Argument profila zaposlitev

Če bo Magna v Hočah zgradila samo lakirnico, potem bo težko zaposlila nižje kvalificiran kader, ki ga na Zavodu za zaposlovanje in drugod za nameček niti ni lahko najti. Celo minister Počivalšek je dopustil možnost, da bodo morali zaposlene uvažati iz drugih držav, če Magna ne bo usposobila dovolj domačih delavcev.

Kronski argument zagovornikov zaposlovanja očitno ni tako močan. Izkupiček delovnih mest ne bo velik in prepričljiv, če bo v Hočah stala samo lakirnica. Posebnih jamstev, da bo prišlo do zaposlitev večjega obsega, pa ni.

  • Argument najboljše možne tehnologije

Nekateri podatki kažejo na to, da Magna Steyr ne bo uporabila najboljše možne tehnologije (BAT, “best available technology”), čeprav njihov direktor v medijskih nastopih to zagotavlja.

Vprašanje je tudi, kaj šteje za BAT. Po prvem branju je treba slediti evropskim direktivam. IPPC direktiva (“integrated pollution prevention & control”) zahteva uporabo tiste, ki je opisana v referenčnih dokumentih BREF (“best available techniques reference document”) — za to področje je iz leta 2007.

Po drugi strani pa Magna nikoli ni pritrdila temu, da bo uvedla dodatne ukrepe za znižanje vplivov na okolje, kot jih na primer danes, deset let pozneje, uporabljajo Honda, Toyota ali BMW.

  • Argument okoljevarstva

Ekološka iniciativa Rače je v pripombah na osnutek okoljevarstvenega soglasja za načrtovano izgradnjo lakirnice navedla niz pomanjkljivosti pri izpustih in drugih negativnih vplivih na kakovost zraka, upoštevanju manjšega dela vplivov sprememb in dopolnitev OPN na okolje in premoženje ter pomanjkljivih podatkih o stanju kakovosti zraka.

Tudi dejstvo, da je pripravljalec poročila o vplivih na okolje za projekt Magne Steyr v Hočah podjetje E-net okolje d.o.o., ki je pripravilo poročilo za aktualni Kemisu, ni ravno spodbuden moment za povečanje zaupanja.

Iz navedenih primerjav izpustov in onesnažíl izhaja, da bodo nekatere vrednosti škodljivih in kancerogenih snovi v Hočah bistveno večje kot v primerljivih obratih Revoza v Novem mestu ali Magne v Grazu.

Treba pa je povedati, da je avtor ekspertize Jorg Hodalič pozneje te primerjave zavrnil, češ da so soglasno operirali z maksimalnimi in ne realnimi oziroma povprečnimi vrednostmi.

Metodološko je takšno pojasnilo lahko pomirjujoče. Osebno celo mislim, da ta argument skeptikov ni med najmočnejšimi.

  • Argument izgubljenih kmetijskih zemljišč

Vlada je pri ponudbah Magni sforsirala lokacijo, ki je za investitorja logistično izjemna, hkrati pa predstavlja grob poseg v varstvo kmetijskih zemljišč, ki velja v Sloveniji že štirideset let za zakonsko obvezo, saj je pozidava najboljših površin žal grda razvada našega prostorskega razvoja.

Čeprav ta argument ni med prepričljivejšimi, tudi ni povsem zanemarljiv in je lahko pomemben na načelni ravni: bomo sploh kdaj začeli taka zemljišča varovati?

Ob tem je dobro navesti tudi izjavo predstavnikov graške Magne, zakaj prihajajo v Hoče: v okolici Graza da jim ni najti ustreznih in dovolj dobrih lokacij.

  • Argument neupravičene podpore vlade ter protipravnih in protiustavnih ravnanj

S pobudo Francija Matoza in Bojana Požarja bo na Ustavnem sodišču razrešena še ena dilema: je Lex Magna dejansko protiustaven? Vključno s predlogom, da sme Vlada lastnike zemljišč v Hočah — v tem primeru kmete — razlastiti? Temu ne bodo sledile samo hude politične posledice, temveč bodo zagovorniki projekta izgubili tudi enega najmočnejših temeljev za svojo podporo. Ta bo lahko obstajala samo še kot imaginarna izjava: “Podpiramo prihod Magne, ampak žal je slovenska vlada storila napako.”

Toda ker je podpora inherentno povezana z vladnimi odločitvami in procesi in ker nihče od skeptikov ne nasprotuje prihodu Magne nasploh, se zdi neizogibno, da mora nekdo, ki danes investicijo v Hočah podpira, verjeti v legalnost vseh začetih postopkov.

Ker je razlastninjenje že sámo po sebi sumljiva pravna kategorija, verjetno sprejemljiva samo ob močno izraženem javnem interesu države — recimo ob gradnji železnice, ne pa ob lukrativnih dejavnostih zasebnega in globalnega avtomobilskega giganta —, se zdi ravnanje vlade na prvi pogled močno sporno. Počakajmo torej na odločitev, če bo pobuda obravnavana.

Dodatna težava v posebej spisanem zakonu je preveliko zaupanje Magne, da bo lahko začela graditi obrat še pred pridobitvijo pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja. Ali se to res lahko zgodi, ne vemo. Cerar je v nedavnem intervjuju za Odmeve povedal, da bo prišlo do gradnje poleti ali jeseni.

  • Argument neenakopravne obravnave

Resnično je videti, da je Vlada dala tujemu investitorju v procesu pridobivanja absolutno prednost pred svojimi lastnimi državljani in domače podjetnike postavila v neenakopraven položaj. Bili so omenjeni primeri domačih uspešnih podjetnikov kot Pečečnik, Boscarol, Akrapovič, ki nikoli niso bili deležni podobne oziroma enake obravnave.

Takšna diskriminacija odpira vprašanje, zakaj tolikšna protekcija do tujega investitorja. Seveda je tu na mestu skepsa: se to dogaja iz iskrene želje po novih delovnih mestih ali iz politične računice Vlade, ki ji ni toliko mar za domače podjetniško okolje?


Nadaljevanje in konec jutri.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v soboto, 3. junija 2017, pod naslovom Magna, argumenti in zarotniški covfefe. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE