Lahko verjamete SDS, lahko pa se informirate tudi drugače. Aja, ne morete …

12.6.2017 / 06:10 1 komentar
Slovenski mediji zapravljajo čas in denar (ki ju nimajo) za obskurne teme, zato jima ga zmanjkuje za kaj bolj pametnega.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Človek bi skorajda verjel SDS, Požarju, piscem pisem bralcev na Facebooku in ta desnim medijem, ki kar naprej nakladajo, da slovenski medijski mainstream z informacijskim molkom ščiti izbrane, etablirane politike in gospodarske subjekte, s katerimi so zlizani, pred zadrego, če bi kaj neprijetnega o njih prišlo na dan.

Eden takih primerov je recimo ta recentna ugotovitev ali vsaj trditev “Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji” — prisežem, tako se uradno imenuje to delovno telo DZ — in Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb DZ oz. njunih predsednikov Anžeta Logarja in Branka Grimsa.

Leta 2009 in/ali 2010, skratka, ko je bil Iran še pod embargom, je šlo iz te države čez našo vrlo NLB za milijardo dolarjev transakcij iz te države na 9000 računov — in to po eni verziji v dveh dneh, po drugi pa v dveh letih.

Demagogiziranje

Ni presenetljivo, da primer najbolj ekstenzivno pokriva Nova24TV oz. Nova24TV.si. Ta televizija in spletni portal sta bila navsezadnje ustanovljena kot vzvod največje opozicijske stranke SDS za popravljanje napak (in krivic) drugih, tako imenovanih večinskih, levičarskih, tranzicijskih medijev.

Miro Petek, ki je zdaj njen odgovorni urednik, je na Novinem spletnem portalu v zadnjem tednu objavil najmanj pet ali šest člankov na to temo. Kolikor lahko razberem iz njegovih tendenciozno in nejasno napisanih člankov, je zadeva vendarle videti vredna obravnave.

Razlog, da mi ni jasno več, je po mojem Petkovo ogorčenje nad tem, kar se je dogajalo, in temu primerno demagogiziranje o pokvarjenosti in sprepletenosti slovenske politične, gospodarske in medijske elite.

Ne vem, zakaj šimfamo mlade novinarje, da ne znajo pisati. Tudi starejši, bolj izkušeni očitno ne znajo — ali vsaj pozabljajo, da vsak novinar — raziskovalni pa še zlasti — rabi distanco do teme, ki jo pokriva.

Ni presenetljivo, da primer najbolj ekstenzivno pokriva Nova24TV oz. Nova24TV.si. Ta televizija in spletni portal sta bila navsezadnje ustanovljena kot vzvod največje opozicijske stranke SDS za popravljanje napak (in krivic) drugih, tako imenovanih večinskih, levičarskih, tranzicijskih medijev.

Ignoranca? Nisem prepričan.

Ni res, kot insinuira Petek, da so afero NLB/Irangate tako imenovani levi mediji namerno ignorirali. O zadevi je poročalo vsaj Delo — in če sem odkrit, sem iz njihovega članka izvedel več kot iz prenekaterega na Novi. Najbrž zato, ker ni bil tako enostransko napisan in je zadevo osvetlil brez jeze in ogorčenja in z več plati.

Še največ pa sem izvedel iz dveh tekstov Petra Jančiča, ki ga je taisto Delo pred nekaj meseci odpustilo in zdaj sam na svojem WordPress blogu pokriva notranjepolitično dogajanje.

Je pa seveda res, da se velika večina medijev te teme (še) ni lotila. Militantni mediji pravijo, da zato, ker jo poskušajo pomesti pod preprogo.

Po mojem pa ne. Zadeva je po mojem bolj preprosta, da ne rečem trivialna.

Prvi razlog je, da slovenski mediji zapravljajo čas in denar (ki ju nimajo) za najbolj obskurne teme, zato jima ga zmanjkuje za preiskovalno novinarstvo. Razlog pa je tudi to, da je primarni vir informacij v zvezi s tem hočeš-nočeš SDS — in zakaj hudiča bi drugi mediji iz njega črpali ali se nanj vsaj sklicevali, ko pa je vendar jasno, da imajo svojo strankarsko agendo?

Res je, da je v javnem interesu, da to vemo. Ni pa v javnem interesu, da verjamemo, da je tako, kot pravi SDS.

Do najmanj dveh tretjin objavljenih informacij se mediji ne dokopljejo sami, ampak jim jih servirajo uradne institucije ali posamezniki, ki jim je v interesu, da jih distribuirajo naprej. Po možnosti nepredelane in nekomentirane. To seveda ni dobro — vendar je za medije še slabše, če jim te informacije podarijo politične stranke ali njihovi sateliti. SDS — in vse druge stranke — naj si to pripišejo.

Javni interes

Po drugi strani pa bi bilo seveda logično, da bi se tako imenovani mainstream lotil te teme, saj je v javnem interesu, da se to razčisti. In razčistiti ne pomeni nujno, da ljudi pozaprejo ali vsaj ozmerjajo in diskreditirajo. Gre predvsem za to, da zadevo pojasnijo — šele potem bomo videli, kaj je treba storiti.

Slovenski mediji zapravljajo čas in denar za najbolj obskurne teme, Irangate pa ignorirajo. Čudno, res.

V tem smislu bi bilo praktično, da SDS — ali bog pomagaj vsaj Nova24TV.si — obremenilne dokumente in informacije objavi. Če bi bili javno dostopni ali če bi tudi drugi mediji z njimi prosto razpolagali, bi bilo lažje. Dejstvo je, da štirje novinarji sami temu niso kos.

Problem slovenskih medijev je v tem, da jih je po eni strani preveč, po drugi strani pa so med seboj še skregani tako ideološko in profesionalno kot tudi v smislu konkurenčnosti. Gneča in prepirljivost na medijskem trgu nikomur ne koristita — ne medijem ne javnosti. Rabili bi več sodelovanja in kooperativnosti. 

Je pa na žalost res, da je status quo še edini poslovni model, ki kolikor-toliko deluje.


Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 11. junija 2017, pod naslovom Ostanimo skregani: status quo se splača. Verzija na Fokuspokusu je editirana.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE