Zapleteno življenje z mediji brez agende

15.6.2017 / 06:08 1 komentar
Včasih smo se pogovarjali. Debatirali, se prepirali. Danes pa eden pobrska po telefonu in poišče odgovor. Pogovor zamre.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Dva fenomena morda najbolje opisujeta spremembe, ki jih živimo. Še pred leti smo znali v družbi debatirati ali se celo prepirati. Nekdo je nekaj vedel, nekdo drug je rekel drugače, vsak je bil prepričan v svoj spomin. Večerja je lahko minila ob pogovoru, kakšen je bil rezultat nogometne tekme, ki jo je igrala Slovenja pred 15 leti. Kdo in kdaj je dal gol. Ali pa o tem, kdo je originalni avtor nekega komada. 

Nekega poletnega večera, ko se je ravno razvila debata o tem, ali je pesem napisal Kreslin ali Lovšin in smo vsi bili pripravljeni na vsaj dobro uro kvalitetnega pogovora o zgodovini slovenskega rocka, pa je bil eden od prijateljev kar tiho. Ni sodeloval v pogovoru, samo tipkal je po svojem mobilnem telefonu. Čez manj kot dve minuti nam je povedal pravi odgovor na naša vprašanja. Pogovor je zamrl.

Gospodarji resnice

Včasih so bili preučevalci množičnih medijev zaskrbljeni nad dejstvom, da ima en medij — takrat televizija — ogromen vpliv na gledalce in posledično na dogajanje v družbi. V času koncentracije medijskega lastništva je po njihovem obstajala nevarnost, da bodo največje medije kontrolirale dve ali tri svetovne korporacije in usmerjale razmišljanja in ravnanja večjega dela prebivalstva.

Ti mediji so postali tako veliki, da jih ni nihče več ni mogel kontrolirati. Postali so edini gospodarji resnice. Vplivali so na naša stališča in ravnanja, na našo prihodnost. Peščica velikih korporacij je oblikovala tudi naše kulturne navade. Kaj je sprejemljivo in kaj ne. Kaj se spodobi jesti in obleči. Kateri film se splača videti in kam iti na dopust. Vplivali so na naše predstave o tem, kaj je dovoljeno in kaj ne. Kaj je nasilje, koliko ga je v družbi in kdo je za to kriv.

Ali kot je zapisal T. S. Eliot: “Televizija je tako močen medij, da se vsi smejimo isti šali istočasno.”

Nekoč so bili strokovnjaki zaskrbljeni zaradi prevelikega vpliva dominantnih medijev, danes pa nad dejstvom, da ne obstjajo več mediji, ki bi jasno določali javno ali politično agendo in s tem mobilizirali množice za reševanje določenih socialnih problemov. — [Ilustracija: Nina Ločniškar]

Nekoč: splošna publika

Ampak danes ni več vprašanje, koliko umorov vidi povprečen najstnik do 18 leta. Ob velikem napredku novih tehnologij in predvsem video igric je zdaj vprašanje, koliko virtualnih umorov povprečen najstnik do 18 leta “zagreši”.

Prevladujočih medijev je danes manj. Njihova vloga se z upadanjem prodanih naklad časopisov in padanjem gledanosti osrednjih informativnih oddaj zmanjšuje. Pojem splošne publike je izginil — z njim pa tudi težave, ki so jih s prevadujočimi mediji imeli raziskovalci in politiki.

Na eni strani so bili tisti, ki so trdili, da koncentracija lastništva v rokah korporacij pomeni, da vsi mediji ves čas pripovedujejo v bistvu eno in isto zgodbo, ki kot edini možni družbeni model prikazuje liberalno-kapitalističnega, osredotočenega na površinsko in hitro konzumacijo “nepomembnih” novic.

Na drugi strani pa so bili nezadovoljni politiki, ki so v pretežno liberalno usmerjenih novinarjih in urednikih videli glavne krivce za svoje politične neuspehe.

Danes: Fragmentirana publika

Namesto splošne publike imamo zdaj fragmentirano občinstvo, ki spremlja tiste novice na tistih tehnoloških platformah, ki mu v določenem trenutku pridejo prav. Nekoč so bili strokovnjaki zaskrbljeni zaradi prevelikega vpliva dominantnih medijev, danes pa nad dejstvom, da ne obstjajo več mediji, ki bi jasno določali javno ali politično agendo in s tem mobilizirali množice za reševanje določenih socialnih problemov.

Namesto takih medijev imamo Facebook, ki želi s svojimi algoritmi povezati ljudi z določenimi problemi in jih na ta način “prisliti” k akciji.

Če ima nekdo samomorilska nagnjenja, naj se pridruži ustrezni Facebook skupini, ki mu bo pomagala rešiti njegovo stisko. Če imate željo ali potrebo ter voljo in znanje in če želite v živo poročati o dogodkih, ki so po vašem mnenju pomembni, lahko ustanovite svoj YouTube kanal ali greste na Facebook Live. Za to ne rabite denarja.

Življenje z mediji je postalo zapleteno, ampak neprimerno bolj pluralistično. Pa tudi polno izzivov za vse, ki nas mediji zanimajo.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE