Odlazkovo poslovanje na pogorišču: Kaj mu pa moremo?

19.6.2017 / 06:08 Komentiraj
Če kaj priča o SLO medijskih bizarnostih, potem je to nemoč ob izigravanju zakonov medijskega mogotca Martina Odlazka.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Tajkun, kot mu pravijo Finance, danes izdaja kup kloniranih revij — Zarjo namesto Jane, Zvezde namesto Lady, Vklop namesto Stopa —, pa tudi dnevni tabloid Svet24 in kljub medijski prepovedi še radio Aktual. Pod okriljem podjetja Media24 trenutno izhajajo še Ekipa SN, Salomonov oglasnik in Dolenjski list ter številne druge preimenovane (klonirane) blagovne znamke nekdanjega Dela Revije. Njihov zmerni uspeh v razmerah hude recesije kaže na dobre svetovalce.

Odlazkova hobotnica, ki ni samo medijska, temveč tudi tiskarska in komunalna, razkriva staro prakso medijske kontrole: najboljša je tista, ki omogoča največjo varnost in nedotakljivost skozi lastniško obvladovanje medijev.

Danes je Odlazek med najbolj vplivnimi in premožnimi Slovenci. In čeprav bi slabi banki (DUTB) moral vrniti okoli 20 milijonov evrov, se državi še naprej posmehuje tako, da ne samo ničesar ne bo vrnil, ampak strateško kupuje še dodatne lastniške deleže, nepremičnine in nastavlja ljudi tam, kjer si od tega obeta največjo korist.

Resignacija in obup

Nedavni zapis v vedno umirjenem Delu priča o obsegu njegovih podjetniških rabot, obenem pa razkriva jezo in razočaranje novinarjev. Ne zdi se namreč, da bi se Odlazku lahko kmalu skrivil en sam las

Takole piše Delo:

“Napovedi, ki smo jih v Delu zapisali pred nekaj meseci, se uresničujejo. Maj je prinesel več stečajev podjetij iz poslovne mreže, s katero je prek družbe Eurofit povezan poslovnež in medijski mogotec Martin Odlazek z družino. Oblasti pa, kot da jim je vseeno.”

“Rdečim številkam so ‘podlegla’ podjetja Set, Papir Servis, dobra dva tedna prej pa še Korotan, v katerega lastništvu je z [10-%] deležem med drugimi Papir Servis. Stečaje so predlagale uprave podjetij, kar ni nepomembno. Eden naših virov namreč trdi, da so stečaji pomemben instrument za zaščito Odlazkovega premoženja, ki izhaja iz poslov skupine Krater. Na ta način naj bi upnike oškodoval za več milijonov, če ne kar več deset milijonov evrov.”

“V Delu in drugih medijih smo v preteklosti že popisali postopek prenosa denarnega toka in premoženja med podjetji, ki se s spretnimi lastniškimi rošadami pojavljajo zdaj tu, zdaj tam v Odlazkovem poslovnem imperiju. Ko izpolnijo svoj namen, jih lastniki dodobra izpraznijo in ugasnejo. Cilj tega početja je po mnenju našega sogovornika jasen: ‘Ohranjanje lastništva, nadzora nad denarnimi tokovi in osebnega premoženja.’”

Naslov prispevka Jana Brataniča se glasi Koliko milijonov bo Odlazek še speljal upnikom in državi?, podnaslov pa “Odlazek nemoteno nadaljuje poslovni model, po katerem naj bi upnike ogoljufal za več milijonov evrov”.

Delov novinar ni edini. Nekateri — recimo Tomaž Modic — na fenomen Odlazka opozarjajo že vrsto let. Zaman.

Resignacija

Ne gre za to, da bi kritiziral pristop Delovega novinarja in vsebino njegovega pisanja. Oboje razumem samo kot znak nemoči peresa. Problematiziram samo vprašanje, kaj novinar v takšnem primeru sploh sme storiti ali kaj lahko stori. Njegova nesporna in prva dolžnost je namreč informiranje javnosti.

V primerih, kakršen je Odlazkov, pa taka agenda že prinaša s sabo resignirano priznanje nemoči: zavedanje, da to ne bo zadostovalo.

Novinar se je odločil za zmerni cinizem in vrednostne presoje: “Oblasti pa, kot da jim je vseeno.” Pa za retorična vprašanja, ki govorijo o indolenci in obupu.

V tem stilu je tudi fotografska oprema Jožeta Suhadolnika, na kateri vidimo Odlazkove klonirane revije s požganimi naslovnicami. Podpis pod fotografijo pa se glasi: “Ko podjetja v Skupini Krater izpolnijo svoj namen, jih dodobra izpraznijo in ugasnejo.”

Odlazkova hobotnica​, ki ni samo medijska, temveč tudi tiskarska in komunalna, razkriva staro prakso medijske kontrole: najboljša je tista, ki omogoča največjo varnost in nedotakljivost skozi lastniško obvladovanje medijev.

Gre pač za eksistenco

Situacija zahteva kompleksnejše razumevanje. Najprej je tu najbrž nerazkrito vprašanje, kaj točno bi drugi mediji morali storiti v odnosu do politike in pravosodnih organov. So storili dovolj, da bi pristojne in odgovorne resorje in organe — vsaj ministra za kulturo, če že ne predsednika vlade — opozorili na izčrpavanje podjetij, izigravanje zakonov in državnih inštitucij ter dolgove do davkoplačevalcev?

Verjetno so. Verjetno pa ne vsi.

Naslednja zadrega zadeva novinarski kodeks moralnega ravnanja, včasih tudi upor in revolt. Čeprav je Odlazek še pred časom zaposloval več kot 1500 ljudi — med svojimi večjimi podjetji zlasti v Papir Servisu in v Tiskarni Set — in s tem ustvaril več kot 100 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, znotraj skupine Krater tudi zdaj ni zaposlenih malo novinarjev.

Zanje lahko rečemo, da imajo smolo: oni so tisti, ki o Odlazku pač ne bodo slabo pisali in govorili. Ker ne morejo. Ker gre za njihovo eksistenco.

Ultimativna medijska destrukcija

Seveda pa tudi ne moremo biti zadovoljni s takšno pasivnostjo. Kot tudi ne z odzivnostjo DNS: pregled stališč Društva za vsa leta od 2012 ne pokaže nobene substancialne javne izjave — čeprav so te že same ne nabolj učinkovite.

Odlazkova medijska hobotnica je simptom nemoči države in medijev. Enih in drugih. Skupaj. Ne bo pomagalo, če bomo kazali s prstom na ene ali druge. Učinki anemične sprijaznjenosti z dogajanjem so tako rekoč sinergični in presegajo tako državo kot medije.

Fotografija s požganimi naslovnicami je zato metafora te resignacije. Ker ne moremo nič drugega storiti in ker ne na eni ne na drugi strani ni volje, lahko bralcem v obupu serviramo samo še nemo podobo ultimativne medijske destrukcije.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v nedeljo, 11. junija 2017, pod naslovom Odlazkov medijski pepel. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE