TVS: Zakaj je Jadranka tako pomembna, da je Ljerka noče razrešiti?

7.7.2017 / 06:10 3 komentarji
Kdor dela slabo, mora vedeti, kakšne so posledice. Nadrejeni pa, kako ukrepati. V vseh delujočih sistemih. Razen na TVS.
NAROČI SE PRIJAVI SE

V ponedeljek bomo na seji Programskega sveta obravnavali tudi točko dnevnega reda, ki se uradno imenuje Začetek postopka razrešitve direktorice Televizije Slovenija. Postopek za razrešitev Ljerke Bizilj — ki je direktorica od novembra 2014 — je sprožil Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija.

Preden se sama pri sebi odločim, kako in zakaj bom glasovala, bi rada imela čim bolj jasno sliko situacije. Resda nam je Igor Kadunc sestavil seznam utemeljitev, toda poleg njegovih rabim tudi svoje argumente, da bom prepričana, da sem glasovala prav. Brez nejasnosti, kolebanja, obžalovanja.

Drugi naj si mislijo, kar hočejo. Dobro za njih, če imajo trdne in prepričljive argumente. Ni pa nujno, da mi pomagajo pri odločitvi. Ne vem, kako bi spala, če ne bi natančno pretehtala.

Odgovornost

Vedno znova berem Statut RTV, naš PoslovnikZakon o RTV. Včasih smo nerodno in neuspešno bolj pravniški kot pa Programski svet. Za odgovornost gre. Toda ob brskanju po uradnih papirjih se vedno izkaže, da veriga vpletenih ne deluje na takšen pogon.

Mimogrede, nisem si še na jasnem, kakšna je odgovornost Mandatno-volilne komisije DZ v primeru tistih dveh RTV svetnikov, za katera se je kasneje izkazalo, da to ne bi smela biti — dveh spornih glasov pri izvolitvi Nataše Pirc Musar —, in ki sta bila razrešena za nazaj. Ne zdi se mi logično, niti po pravilih. Nisem pa zasledila, da bi kdo prevzel odgovornost.

Da se razumemo: odgovornost zame ni tisto à la Pahor, ki izreče znamenite besede, da prevzema odgovornost, potem pa postavi piko namesto vejice in konkretnih ukrepov.

Skratka, v tej trhli, po predpisih jasni, v življenju pa prilagodljivi verigi odgovornosti je pred nami točka dnevnega reda, iz katere kriči odgovornost iz vseh priloženih materialov.

Bob ob steno

Jadranka Rebernik, urednica informativnega programa Televizije Slovenija, ni prevzela odgovornosti in odstopila zaradi serije programskih napak v njenem uredništvu. Pod njeno stražo. Moji argumenti in argumenti večine članov komisije za informativne programe so katastrofalna oddaja Tarča o splavu, Dosje o JLA, vmes so se zgodili manjši prispevki (po dolžini) in nenazadnje Thompson v Tedniku, zaradi katerega je Pirkovič sam odstopil, kar je za nekatere dovolj.

O vsem tem smo velikokrat razpravljali, toda primer Thompson smo zapakirali, kot se spodobi. Na podlagi natančnega poročila varuhinje, naših argumentov in jasnega sklepa večine svetnikov in svetnic. In na podlagi tega, da je urednica ignorirala predloge in pripombe svetnikov, povezanih s programom. Ponavljali smo se že, toda vse je bilo bob ob steno.

Javni odzivi na Thompsona so šli v znani smeri. Ideologija in politika. Ti argumenti so vedno pri roki, ko ni bolj vsebinskih in konkretnejših. Našteti primeri pričajo o slabo opravljenem novinarskem in uredniškem delu. Gre za veščine, profesionalnost, dejstva in resnicoljubnost. Mantra nasprotnikov pa je vedno znova ista: ideologija in politika. Vztrajni so. Sledim jim lahko z nenehnimi zapisi o enem in istem. Neproduktivno in utrujajoče.

Kaj ji štejem v dobro

Očitno je lažje zamenjati direktorja Televizije in Radia kot pa nižje urednike. Ti so v pristojnosti direktorja, ne generalnega direktorja, še manj Programskega sveta. Zaščiteni so kot redke živalske vrste. Če sta urednik, urednica v redu, je to v redu — v nasprotnem primeru pa je naporno.

Zakaj je Jadranka Rebernik tako zelo pomembna, da se Ljerka Bizilj raje dá na tnalo in izgubi direktorski položaj, kot pa da bi podrejeno — ki še vedno ostane zaposlena — razrešila z uredniškega mesta?

Za Ljerko Bizilj nisem glasovala, ji pa štejem v dobro kar nekaj novosti. Predvsem v kulturi, pa nove oddaje in preglednejše urejanje programov.

Toda najpomembnejši, informativni program je v primerjavi z drugimi ne samo najbolj na udaru, temveč je tudi nasplošno slab. Vsaka napaka pade kot bomba. Seveda so tu tudi izjemni projekti — nazadnje arbitraža — in ljudje, ki delajo dobro.

Toda zakaj ni urednica prevzela odgovornosti in odstopila? Ker ji ni treba?

Očitno je lažje zamenjati direktorja Televizije in Radia kot pa nižje urednike. Ti so v pristojnosti direktorja, ne generalnega direktorja, še manj Programskega sveta. Zaščiteni so kot redke živalske vrste. Če sta urednik, urednica v redu, je to v redu — v nasprotnem primeru pa je naporno.

Ne bi se nam bilo treba s tem ukvarjati

Kaj nam zagotavlja, da bo urednica odšla, če razrešimo direktorico? Kaj se bo zgodilo, če dobimo novega direktorja TVS? Uredniški mandat ni vezan na direktorja. Kakšno bo naše sporočilo, če direktorice ne razrešimo?

Bo to prva nezaupnica Igorju Kaduncu, svežemu in energičnemu generalnemu direktorju? Zanj nisem glasovala, je pa dobil rekordnih 20 glasov. Gremo predaleč? Bodo za vsako napako letele direktorske glave?

V bistvu me najbolj presenečajo moja vprašanja. V urejenem, preglednem, hierarhičnem in delujočem sistemu bi bila situacija kristalno jasna. Programski svet bi se samo seznanil, da je prišlo do nekega postopka in da je to zdaj končano. Ne bi se nam bilo treba s tem ukvarjati. Tisti, ki delajo slabo, bi morali točno vedeti, kakšne so posledice slabega dela. Njihovi nadrejeni pa, kako morajo ukrepati.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE