Kdaj bo država spoznala, kdo v resnici poganja družbeni razvoj?

9.7.2017 / 06:10 Komentiraj
Imeti redno službo v sistemu je danes prvorazredni status, biti podjetnik ali espe pa drugorazredni. Pa ne bo več dolgo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

V času nedavne svetovne gospodarske in finančne krize so ljudje izgubljali službe čez noč. Mladi je sploh niso dobili, četudi so podjetjem poslali po nekajsto prošenj. Starejše so delodajalci pošiljali v dovoljenem zakonskem časovnem oknu pred upokojitvijo na Zavod za zaposlovanje. Delodajalci so delali vse, da so se znebili kar največjega števila zaposlenih. Mnogokrat brez vsebinskih kriterijev. Pomembno je bilo, da je iz podjetja odšlo 132 zaposlenih, ni pa bilo pomembno, da odhajajo kakovostni kadri.

Naš delodajalsko-zaposlitveni sistem je bil popolnoma in v celoti naravnan na to, da je treba varčevati predvsem pri zaposlenih, ki so delodajalčev največji dolgoročni strošek.

Danes, ko smo po vseh statistikah in kazalcih že nekaj časa izven krize in ko se tudi po ugotovitvah Urada za makroekonomske analize in razvoj zaposlenost povečuje, pa zaposovalci ne najdejo dovolj hitro želenih kadrov, še posebej pa ne primerno usposobljenih.

Novi profili

Na Zavodu za zaposlovanje pravijo, da je bilo maja letos na trgu skoraj 12.500 prostih delovnih mest ali kar 45% več kot lani maja. Statistika pri tem ne zajema tistih delovnih mest, ki jih podjetja sploh ne oglašujejo, kakršna so vodilna delovna mesta.

Če se je pred petimi, šestimi leti na stotine kandidatov, pripravljenih sprejeti tudi mizerno plačo, borilo za eno samo delovno mesto, se danes vedno več delodajalcev bori za enega samega odličnega strokovnjaka, ki zna temu primerno postavljati svoje pogoje. Trg torej deluje normalno ter v skladu z zakonitostmi ponudbe in povpraševanja.

To, na kar smo v fazi krizne tranzicije povsem pozabili, pa je, da bomo po krizi potrebovali nove profile ljudi. Kriza namreč vedno prinese spremembe. Pričakovati, da bodo podjetja ponovno zaposlovala ekonomiste ali klasične družboslovce, je bilo nerealno. Pet let krize je spremenilo ne samo svet, temveč tudi Slovenijo.

Danes iščemo strokovnjake, ki bodo Slovenijo digitalizirali. Iščemo superkreativne programerje. Strokovnjake, ki v resnici vedo in ne samo blefirajo, kaj je to IT varnost. Iščemo ljudi, ki so sposobni razviti nekaj novega, nepredstavljivega.

Majhen vrtiček malo obrodi

Gledano iz gospodinjske perspektive ne moreš na majhnem vrtičku pridelati krompirja niti za oskrbo Cerkelj na Gorenjskem. Pri dveh milijonih prebivalcev ne moremo pričakovati, da bomo imeli milijon vrhunskih strokovnjakov. Imamo pa jih vendarle veliko, o tem ni dvoma. Vendar ti, ki so res odlični, skorajda ne iščejo služb.

Številni mladi, ki pred leti kljub množici poslanih prošenj niso mogli dobiti zaposlitve, so se medtem podjetniško znašli. Eni so se uspešno prodali v tujino, kjer zdaj delajo kariero. Drugi so zbrali okoli sebe prijatelje, se domislili inovacije, igrice, aplikacije, ki lajša življenje — skratka, nečesa koristnega —, in ustanovili svoje startup podjetje. Denar so zbrali na Kickstarterju ali kateri drugi platformi za množično financiranje. Delajo točno to, kar so si vedno želeli. Na redno službo pri drugem delodajalcu niti ne pomislijo, ker bi jim odvzela svobodo, jih zaprla v sisteme hierarhične odvisnosti in procesnega odločanja in čakanja — in jih ubila.

Svobodni in vklenjeni v sistem

Če je bila pred leti redna služba ena od prioritet vsakega slovenskega državljana, še posebej mladih, pa boste danes našli vse več takšnih, ki o redni službi v nekem poslovnem sistemu niti ne razmišljajo. Svoboda ustvarjanja jim pomeni veliko več kot socialna varnost redne službe pri nekem delodajalcu. Tudi to je odraz sprememb, ki jih je zakuhala kriza.

In če danes še velja, da je imeti redno službo prvorazredno statusno stanje, biti podjetnik ali espe pa odraz neke drugorazrednosti — ker v družbenem smislu velja za izhod v sili za vse, ki so jih sistemi izvrgli —, bo prihodnost morebiti prinesla obrat. Podjetniki in samostojni podjetniki bodo pridobili ugled svobodnih, neodvisnih, inovativnih in prebojnih členov družbe, medtem ko bodo za ujetnike veljali tisti vklenjeni v sisteme, ki ne zmorejo slediti tempu globalnih sprememb in potreb.

Premladi za pokoj, prestari za espe

In kaj medtem dela naš šolski sistem za to, da bomo čez deset let imeli takšne profile mladih, ki jih bomo v gospodarstvu potrebovali? Nekaj malega se trudijo z uvedbo vajeništva, sicer pa daleč premalo.

Včasih smo vsi želeli biti ekonomisti, tržniki, pravniki, finančniki, pa magistri in doktorji — vendar za našo generacijo nazadnje ni bilo dovolj dela. Vrsta mojih kolegov je izgubila službo dve leti pred upokojitvijo. Zdaj čakajo, da se formalno upokojijo. Prihodnje leto poteče zadnje leto prehodnega obodbja ZPIZ-1. Število upokojencev se bo spet nenormalno in za družbena razmerja nezdravo povečalo. Stari bodo dobrih 60 let, torej premladi za pokoj. Kot espeji ne bodo mogli biti aktivni, za druge oblike dela pa bodo za delodajalce davčno predragi.

Pozabili smo, da družbo poganjajo tudi kuharji, vozniki viličarjev in težkih tovornjakov, varilci, orodjarji, zidarji, vojaki, čistilci, strokovnjaki za nabavo. Teh nimamo in jih uvažamo iz tujine.

Kot državljanka imam v resnici samo eno željo: da bi znali upravljati državo tako, da bo ves čas prijazna vsem državljanom. Mladim in starim, visoko izobraženim in poklicno kvalificiranim. Vse potrebujemo za enakomeren družbeni in gospodarski razvoj.

Le kdaj bodo poklicani to spoznali?


Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE