Generalni direktor RTV kljub navideznemu neuspehu dal vsem skupaj lekcijo

12.7.2017 / 06:10 2 komentarja
Kadunc si je s predlogom razrešitve Ljerke Bizilj utrdil položaj. Pokazal je, kdo je res šef, in blamiral anemični Svet.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pred 13 meseci, ko je Miran Zupanič postal predsednik Programskega sveta RTV Slovenija, sem napisal tekst z zgovornim naslovom: Da ne bo Miran Zupanič razočaran. Pa da ne bomo mi razočarani.

No, zdaj pa poglejte. Prva resna pizdarija, pa je počepnil.

Res razočaranje. Obojestransko.

Po ponedeljkovi seji, na kateri Svet na predlog generalnega direktorja Igorja Kadunca ni razrešil direktorice TVS Ljerke Bizilj, sem tako rekoč z malim zadovoljen. Ker če nič drugega, smo se z odstopi razočaranih članov Sveta znebili vsaj Mirana Zupaniča, Sašota Hribarja in Domna Saviča.

Tudi to je nekaj. Nekaj se premika.

A to še ni vse! Glavna pridobitev vse te kolobocije je, da je Kadunc vendarle dokazal, da ni po župi priplaval.

Kdo je šef RTV? No, kdo?

Res je, da Kadunc ni eliminiral Ljerke, vendar je le dosegel veliko. Niti ni bila brez veze vsa ta medijska in kao politična drama, ki smo jo zadnji teden spremljali.

Čeprav mu je sprva dobro kazalo, generalni direktor seveda ni mogel biti sveto prepričan, da bo mu uspelo odžagati ditektorico TVS.

A tudi to, da Biziljeva ostaja, ni katastrofa za nikogar. Niti zanj samega, niti za žalujoče ostale, ki smo navijali za razrešitev.

Kadunc si je s predlogom razrešitve utrdil položaj. Pokazal je, kdo je šef.

Trditi, da je Kadunc “propadel”, je kratkovidno. Kadunc je dal vedeti — Ljerki, Jadranki, Programskemu svetu, nenazadnje tudi javnosti in drugim glodalcem (namreč medijem) —, da ne bo toleriral spodrsljajev, kaj šele kontinuiranega programskega, uredniškega spodrsavanja.

Naivno je domevati, da Biziljevi in Rebernikovi to ni prišlo do živega in da bosta po navidezni zmagi postali še bolj samopašni in prezirljivi do brezplodno ukazovalnega generalnega direktorja.

Ne. Po mojem bosta zdaj bolje delali. Zlasti je to lekcija za Rebernikovo. Stavim, da se bo v prihodnosti poboljšala in da bo delala manj programskih napak.

Ponedeljkova seja je bila čista zmaga za Kadunca. No, ne ravno čista, ampak v vsakem primeru morda boljša, kot če bi s predlogom prodrl. Slovenske novinarske mimoze pač niso navajene na domnevno nedemokratične prijeme kot so odstavitve v medijih. Tako da je zanj in za vse še bolje, da je dosegel vsaj nekaj po diplomatskem ovinku. — [Fotografija: Katja Kodba za Večer]

Avtoriteta generalnega direktorja

Tudi s formalno neuspešnim manevrom je Kadunc utrdil svojo avtoriteto v RTV hierarhiji. Pa ne samo svojo, temveč avtoriteto generalnega direktorja nasploh. Večina njegovih predhodnikov se pod pretvezo poslovnih kompetenc ni ukvarjala s programskimi zadevami in je direktorjem TVS puščala proste roke, naj za to poskrbijo, kot vejo in znajo.

Si predstavljate, da bi Marko Filli kdaj izražal nezadovoljstvo ali celo ukrepal poti direktorici ali odgovorni urednici? Ali pa Aleks Štakul? Ali Janez Čadež? Ali bog ne daj Anton Guzej?

Kadunc nikakor ni od včeraj. V nasprotju z Borisom Vezjakom, ki pravi, da je milo rečeno smešno, da generalni direktor lamentira, da ga direktorica ne uboga, sem prepričan, da je na blogu to objavil načrtno in da je šel v radikalni predlog razrešitve — ki nima precedensa — zelo premeditirano.

Programski svet je birokratska združba, ki se ne zna nič dogovoriti in raje tja v en dan naklada v samozadovoljni pozi demokratične varovalke za avtonomijo programa in novinarstva, kot pa da bi podprli najvišje inštaliranega človeka — ki je z razliko od njih za to tam v službi.

Čista zmaga

Kadunc pa si je utrdil položaj tudi vis-à-vis Programskemu svetu. Pokazal jim je, da hoče delati red, da si upa delati red in da je treba delati red — in da so oni tisti, ki tega ne omogočajo niti njemu, kaj šele, da bi sami za to poskrbeli v okviru svojih kompetenc.

Programski svet je birokratska združba ljudi, ki se ne znajo nič dogovoriti glede delanja reda in ki raje tja v en dan nakladajo v svoji samozadovoljni civilno-družbeni pozi demokratične varovalke za avtonomijo programa in novinarstva, kot pa da bi podprli prizadevanja najvišje inštaliranega človeka, ki je z razliko od njih za to tam v službi.

Kar mene zadeva, je bila ponedeljkova seja čista zmaga za Kadunca. No, ne ravno čista, ampak v vsakem primeru morda boljša, kot če bi s predlogom prodrl.

Slovenske novinarske mimoze pač niso navajene na takšne domnevno nedemokratične prijeme kot so odstavitve v medijih. Tako da je zanj in za vse še bolje, da je dosegel vsaj nekaj po diplomatskem ovinku.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE