Nad čem vsem se pritožuje mlada in razvajena slovenska turistka v Dalmaciji

5.8.2017 / 06:10 6 komentarjev
Prijetnega dopusta ti ne pričara tisoč in ena jed, ampak dobra družba — pa čeprav dalmatinsko vino pač ni najbolj pitno.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pod rdečim senčnikom z napisom “karlovačko pivo” na skrajnem delu marine sedi 79-letni gospod in počasi sreba gemišt. Vsako jutro ob 7. pride na kavo, okrog 10. pa naroči še kakšno travarico ali bevando z belim vinom. Po vsakem požirku se namrdne in zamahne z roko.

“Zanič vino,” pravi: “Ampak žal drugega tu ni.”

Pozimi je izdelal 500 suvenirjev. Galebov iz lesa in kamenja. Jezen je, ker mu prodajalci s Hvara sporočajo, da njegovi galebi ne grejo v promet. Pokaže mi fotografijo. Izdelek ni grd, ampak sama ga ne bi kupila. Kaj pa naj počnem z njim? Za ta denar za spomin raje kupim travarico, olivno olje ali paški sir. Ali pepelnik iz kamna. Pravzaprav spominkov iz Hrvaške že leta sploh ne kupujem.

Vojne travme

Hiše vasice, ki jo od maja do septembra oblega večtisočglava množica turistov, so dotrajane. Tudi tiste v prvi vrsti ob morju. Avtomobili so stari. Veliko domačinov se vozi z neregistriranimi.

Računov v Dalmaciji z razliko od Istre ali Zagreba sploh ne poznajo. Gospod z galebi mi razloži, da so ob uvedbi davčnih blagajn začeli izdajat račune, a so kmalu ugotovili, da je inšpektorjev premalo, da bi nadzirali vse dele jadranske obale. Južneje od Zadra redkokdaj zaidejo.

Ljudje so na svoj način sicer prijazni, a ko se z njimi nekaj časa poznaš, ti hitro pokažejo, kakšne travme jim je pustila vojna. Vojna je še vedno njihova najljubša tema. Še posebej po nekaj požirkih žganega. V njih je veliko jeze in žalosti, včasih tudi nevoščljivosti.

Ne razumem, kako to, da Dalmacija pri takem navalu turistov ne zna in more prestaviti v višjo prestavo. Kam dajejo ves ta denar, ki prihaja k njim?

Slovenci med najslabšimi gosti

Pravijo, da smo Slovenci in Nemci najslabši gostje. Da najmanj zapravimo. Letos sem presenetila samo sebe, ko sem ugotovila, da sem v treh tednih zapravila pol manj kot doma. No, tam nimajo limonade z borovnicami, ki me v Sloveniji stane 4€. Pa tudi presnih tortic ne in svežih smutijev. Tam se je treba zadovoljit z lubenico in palačinkami. Teh pa smo že malo naveličani.

Tudi v marsikateri restavraciji ne boste mogli naročit buteljke dobrega vina, ker preprosto nudijo samo hišno. Tudi ajdovega kruha z orehi ni. Čeprav imam zelo rada tipični primorski beli kruh, se mi po treh tednih kruha in rib že pri jutranji kavi prikazuje pisana mešana solata z zelenimi, rdečimi, oranžnimi, rjavimi in rumenimi odtenki, ki je ne dobiš nikjer, in popečen črn kruh s česnovim maslom.

Pobožne želje dopustnice na Hrvaškem ostanejo neuresničene.

Gospod je pozimi izdelal 500 suvenirjev. Galebov iz lesa in kamenja. Jezen je, ker mu prodajalci s Hvara sporočajo, da njegovi galebi ne grejo v promet. Pokaže mi fotografijo. Izdelek ni grd, ampak sama ga ne bi kupila. Kaj pa naj počnem z njim? — [Fotografija: Marko Crnkovič]

Najboljša izbira je šimfanje

Gospod z galebi mi razloži, da v Dalmaciji jejo preprosto in da so zato tako zdravi. Jagnjetina, pršut, sir, kruh, paradižnik, olivno olje. Tudi sama prisegam na enostavno hrano, ampak za odtenek več pestrosti pa si le želim.

Če že sebi ne privoščijo, bi lahko poskrbeli vsaj za turiste in jim izpulili kak evro več. Ne pa da se v lokalnih časopisih zgražajo, da sicer vedno bolj množično hodimo k njim, ampak da ne zapravljamo več toliko kot nekoč.

Seveda ne. Saj preprosto nimaš za kaj zapraviti. Ponekod niti aperol šprica ne znajo naredit. Na plaži sem dobila samo aperol z ledom, pa še to sem morala natakarju pokazat, ker ni vedel, kaj je to in da ga sploh ima. Za predjed pa še vedno testenine, sir in pršut. O ribjih namazih ali karpaču lahko samo sanjaš.

Mene to sicer ne moti. Pravzaprav me veseli občutek, da se svet ne razvija povsod enako hitro in da nedaleč od nas čas teče veliko počasneje in so ljudje zadovoljni z malim.

Prijetnega dopusta ti ne pričara tisoč in ena jed, ampak dobra družba — pa čeprav dalmatinsko vino pač ni najbolj pitno.

Tudi kolekcije poceni sončnih očal bi lahko prilagodili modnim trendom. Morda bi jih prodali kak par več. Sem jih nameravala kupiti, ker zelo padam na dizajnerske, ampak mi model aviatork že dolgo ni več pri srcu.

Saj vem. V taki vročini človek ne more niti razmišljat, kaj šele delovat. Zato je posedanje pod plastičnimi senčniki in pritoževanje pravzaprav še najboljša izbira.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE