Magno zafurali vsi: država, okoljevarstveniki, lokalni prebivalci, mediji

27.8.2017 / 06:10 1 komentar
Če imamo na eni strani brezposelnost, brezup, mizerijo in na drugi čistejši planet, je rezultat jasen. Vsi smo izgubili.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Svet ni črno-bel. Svet je tudi siv, barvit, mavričen. Tudi pri športu so rezultati včasih neodločeni. Brez zmagovalca ali celo z dvema zmagovalcema, če rezultat ustreza obema ekipama in se po tekmi eni in drugi ponosno trepljajo.

Samo v političnih zgodbah je očitno tako, da eden mora zmagati, drugi pa je luzer.

Kalkulacija se zatakne takrat, kadar je v zgodbo vključen še tretji ali celo četrti. Kot v primeru nesrečne Magne, ki ji v Sloveniji očitno ne bo uspelo. V tem zgodbo smo vpleteni vsi — država, lokalni prebivalci, naravovarstveniki, mediji. In vsi smo izgubili.

Država

Država je projekt zafurala tako, da je od sramežljivega in skrivnostnega razkritja, da prihaja k nam velika zgodba, potrebovala eno leto, da je zanj pripravila zakon. Zaupanje v projekt je takoj splavalo po vodi. Za nameček je zakon eno leto po razkritju dala v obravnavo po nujnem postopku in brez javne razprave.

Država v vsem tem času ni poskrbela, da bi bili z dobro opravljenim delom v zaledju in z dobrim komunikacijskim načrtom vsi vpleteni deležniki — še posebej okoljevarstveniki — temeljito seznanjeni z argumenti, načrti, materiali, sistemi, procesi itd.

Povsem upravičeno je sklepati, da bi ob dobri pripravi tega projekta lahko pri okoljevarstvenikih dosegli vsaj to, da ne bi nasprotovali gradnji Magnine lakirnice, če ga že iz načelnih razlogov ne bi podprli.

Lokalni prebivalci

Mi, stranski opazovalci te zgodbe, ki smo ji sledili samo v medijih, smo imeli še pred meseci občutek, da je glede umestitve Magne v to baje zeleno okolje veliko ljudi do projekta zadržanih ali da mu lokalni prebivalci celo odkrito nasprotujejo.

Zadnje dogajanje v živo in poročanje medijev tega občutka ne potrjujeta več. Očitno so se prepozno zavedli, da lahko sami jasno povedo slovenski javnosti, da si Magno želijo, da je ključna za blaginjo občine in tudi širše regije danes in jutri in da so nanjo pripravljeni. Seveda ob upoštevanju vse veljavne zakonodaje.

Njihov glas, vključno z nekdanjima županoma Maribora, smo slišali pet minut pred iztekom časa, ki so ga imeli za to, da povejo, kaj mislijo.

Okoljevarstveniki

Poslanstvo okoljevarstvenikov je skrb za okolje in trajnostni razvoj. Če projekt zahteva glas civilne vesti, je prav, da so se oglasili.

Toda črta med tem, da si koristen člen družbe, ali pa da si bolj papeški od papeža, je tanka. To drugo ničemur ne koristi, da se razumemo. Moje absolutne podpore si niso pridobili.

V eni od večjih in uglednejših okoljskih organizacij so jasno povedali, da Lex Magna ni posegel v okoljevarstvene standarde, pa so kljub temu sprožili rafal nasprotovanj. Danes velja, da se bodo na izdano okoljevarstveno dovoljenje pritožili. To razumem kot pritožbo zaradi oviranja. Kot pritožbo zaradi pritožbe, ne pa zaradi nespoštovanja zakonodaje.

Mediji

Mediji so bili te zgodbe veseli. Gre za dramo, polno nasprotij, konfliktov, zapletov. To je eden od najbolj priljubljenih žanrov — pa ne samo za urednike in novinarje, ampak tudi za gledalce, ki raje gledamo napete zgodbe kot pa lepe in mirne. Mediji se že nekaj mesecev navdušujejo nad Magno in se bodo vsaj še nekaj časa.

Vloga, ki so jo pri projektu Magna opravili naši mediji, je daleč od korektnosti. Tu bi moralo veljati načelo, ki ga zastopa Christiane Amanpour, voditeljica, novinarka, prejemnica vseh možnih novinarskih nagrad TV mreže CNN, ki pravi: “Vedno moramo slediti resnici, ne nevtralnosti.”

Spolitizirano do amena

Zgodba o Magni ni več gospodarska zgodba o morebitni tuji investiciji. Ta zgodba je spolitizirana do amena. Gre samo še za to, ali bo država z nekim spin-offom premagala civilno družbo naravovarstvenikov ali pa bodo ti zaustavili invstitorja z vlaganjem pritožb na pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje.

Zgodba o Magni ni črno-bela zgodba. To ni tekma za rezultat. To ni šport. Niti ni napenjanje mišic in razkazovanje moči. Magna je ena od človeško in okoljsko najbolj občutljivih, zapletenih zgodb zadnjih let. Vanjo so namreč vpleteni ljudje, ki tam živijo. Brez dela, brez denarja, brez prihodnosti — a s čisto vodo in zdravo zemljo.

Danes in jutri

Sodeč po njihovih zadnjih sporočilih in petkovem pohodu v Ljubljano na protest proti okoljevarstvenim si Magno močno želijo.

Razumem jih. Zelo. Če na eno stran tehtnice položimo današnjo brezposelnost, brezup, mizerijo, na drugo stran pa jutrišnji čistejši planet, je odgovor jasen. Če res živimo samo enkrat in če naša duša in telo res nimata kakšnega skrivnega koridorja za vrnitev na ta naš tretji kamen od sonca, potem je “danes” pomembnejši od “jutri”.

Ljudje bolj kot karkoli drugega potrebujejo službo. Tudi zato, da bodo lahko poskrbeli za otroke, ki bodo od njih prevzeli tisti “jutri”.

Zmagovalno razmišljanje

Država bi zmagala, če bi investicijo izpeljala v dogovoru z okoljevarstveniki in tudi izpolnila svoje obljube investitorju. Zagotovila bi delovna mesta, izboljšala blaginjo ljudi, z davki in prispevki dobila nove prilive v državno blagajno in jih pametno naložila v kakovost naših življenj. Ob vsem tem pa bi imela pred volitvami na strani gospodarskih dosežkov argument več.

Prebivalci Hoč in okolice bi zmagali, če bi dobili tako potrebne službe in pri tem ohranili svoje okolje zeleno in varno, kot jim to obljubljata domača in evropska zakonodaja.

Edino okoljevarstveniki bi lahko zmagali trikrat. Prvič, če bi uresničili svojo sedanjo namero in zrušili projekt gradnje Magne. S tem bi ustvarili dve ekipi luzerjev — državo in lokalne prebivalce.

Okoljevarstveniki pa bi zmagali tudi v primeru, če bi gradnjo dovolili in če bi bili v tem projektu aktiven člen. Če bi bdeli nad zagotavljanjem okoljskih standardov.

Tretja zmaga okoljevarstvenikov pa bi bila, če bi s tem načinom postavili globalne vzorce sodelovanja med državo in civilno družbo in jih predstavili na svetovnih okoljevarstvenih posvetih kot najuspešnejši, najučinkovitejši model ustvarjanja sodobne družbe. Slovenija, kot sicer čista in zelena država, bi bila nosilec nove okoljske paradigme, naši okoljevarstveniki pa njeni prvi ambasadorji na svetu.

Povsem jasno je, da se mora naša družba razvijati skladno, v dobro ljudi in okolja. Ne ljudje ne okolje v tem razvoju ne morejo in ne smejo biti oškodovani.  Zato v tem projektu ne bi smelo biti luzerjev.


Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE