Pečene piške so za vedno in v Pipanu je nekaj Jermana

29.9.2017 / 06:08 2 komentarja
Hlapci so drama o katerihkoli volitvah. O neuklonljivih posameznikih, prilagodljivi večini. O zmagi večine. Večne teme.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Začnimo pri koncu. Po priklonu igralskega ansambla je na oder prišel Janez Pipan. Prizor je bil ganljiv. Stal je na konstruktivističnem “podpisu”, scenografski risbi na tleh odra, s stropa so visele prazne ptičje hišice — in požel najmočnejši aplavz. Devet let ga ni bilo v Drami. Vmes je režiral drugje in začel predavati na AGRFT — toda praga Drame ni prestopil. Ni hodil na predstave, ni režiral. Trma? Užaljenost? Protest? Si je vzel čas za distanco?

Kakorkoli že, zdaj se je vrnil. V zlatih časih Drame je bil ravnatelj. Med 1994 in 2008 je to bila visokokvalitetna gledališka hiša. Natančno premišljen, izbran repertoar, režiserji, režiserke, najboljši igralci in soustvarjalci predstav. Pod Janezom Pipanom je Drama žarela v vsem sijaju. Bila je to, kar bi morala vedno biti: osrednja, nacionalna gledališka hiša. Najboljša v državi.

Marko Mandić v glavni vlogi Jermana, Franca Jermana, v Cankarjevi Hlapcih. — [Fotografija: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana]

Nezaslišano in nepresenetljivo

Ko mu leta 2008 niso podaljšali mandata — minister za kulturo je bil takrat Vasko Simoniti, v soboto sem ga videla na premieri —, je Pipan odstopil tudi kot predsednik Nacionalnega sveta za kulturo. Dosledno. “Take menjave se zgodijo veliko pred iztekom mandata: tisti, ki odhaja, to izve dovolj zgodaj, ko pa je nekdo imenovan na novo funkcijo, se to zgodi vsaj dve leti prej, kar pomeni, da se lahko na prevzem neke ustanove temeljito pripravi,” je takrat to komentiral Pipan.

Bilo je nezaslišano, da so dobrega in uspešnega ravnatelja po toliko letih zamenjali. Glede na to, kdo je takrat vodil resor in katera stranka državo, pa niti ne tako presenetljivo. Pipan je takrat pripomnil, da je to “del politične okupacije preostalih nezavzetih ozemelj in pozicij”. In prav je imel. Točno to se je dogajalo.

V Pipanu je nekaj Jermana. Morda se to večini zdi preteklost. Morda je njegova trma iz starih časov. Zakaj bi se danes s tem ukvarjali? Nisem prepričana, da bi bilo dobro pozabiti. Se je že in se še bo dogajalo. Tako zagotovo kot so Cankarjevi Hlapci večno aktualni.

Bojan Emeršič kot učitelj Komar dela pokoro za “mežnarja”, “mevžo”, “črno mašo” in “bilje” pred Jurijem Zrncem kot učiteljem Hvastjo v Cankarjevih Hlapcih v režiji Janeza Pipana v SNG Drami Ljubljana. — [Fotografija: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana]

Nič slovenskega mi ni bilo tuje

Tudi zato ne preseneča, da je Pipan postavil Hlapce. Priredil jih je minimalno. Dodal je kakšno repliko iz drugih Cankarjevih del in kakšno iz Hlapcev odvzel. Več ne bom razlagala. Natančen, dosleden in naštudiran kot Pipan pač je, bi me hitro razkrinkal.

Hlapci so prilika o katerihkoli volitvah. O neuklonljivih posameznikih in prilagodljivi večini — in o zmagi večine. Večne teme. Cankar je za moto svoje drame izbral Shakespearov citat iz Hamleta: “Namen umetnikov je bil od nekdaj, je, ter ostane, da naturi takorekoč ogledalo drži: kaže čednosti njé prave črte, sramoti nje pravo obličje, stoletju in telesu časa odtis njega prave podobe.”

Seveda, Cankarju nič slovenskega ni bilo tuje. Tako kot je zapisano v gledališkem listu. Mimogrede, zabavno je brati zapis A propos v gledališkem listu. Abeceda našega življenja, razložena s citati iz Cankarjevih del. Vmes so po črkah opisana gesla kot “beg možganov”, “bolonjski sistem”, “DNK”, “zavod za zaposlovanje” itd.

V ospredju z leve učiteljica Barbara Cerar kot učiteljica Minka, Tadej Toš kot nadučitelj; za mizo sedi Nina Ivanišin kot učiteljica Lojzka, v Cankarjevih Hlapcih v režiji Janeza Pipana v SNG Drami Ljubljana. — [Fotografija: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana]

Brez novotarij

Pipan je Hlapce postavil klasično. Nobenih novotarij, nobenih jazikovnih posodobitev v jeziku, igri in režiji. Kar sem pričakovala. Natančno in domišljeno, klasično gledališče. S kostumi z začetka prejšnjega stoletja. Prostor je mešanica kletnega stanovanja, cerkve, gostilne, knjižnice in šole. S stropa visijo ptičje hišice. Pred publiko je manjši prostor z belo malevičevsko risbo na tleh. Tu je Jermanov dom, tu se srečujejo somišljeniki. Ko govorijo parole in vadijo govore, stojijo na majhnem rdečem premičnem podstavku. Črna, bela in rdeča so barve tega prostora. V kontrastu s sivo-rjavim osrednjim delom. Kostumi so beli, sivi in seveda črni. Tako hitro kot menjavajo stališča, se preoblačijo iz belega v črno. Poleg družbenih, političnih tem so vmes detajli ljubezenske zgodbe, nemara rahli namigi Jermanove norosti (igra ga Marko Mandič) proti koncu — in končni strel v temi.

Svet je v tiru/iz tira

Predvsem pa je dobro slišati besede. Vedno znova. Ni kaj dodati. Užitek ob poslušanju in gledanju. Učiteljem — kakopak v glavnem učiteljicam — so položene v usta besede svobode, modrosti in upora. Župnik je eminenca v vseh pogledih, modrejši od mnogih in vedno na zmagovalni strani. Prilagodljivcem (Komar, nadučitelj) je dana rahla komična nota, kar pa jim ne jemlje tragičnega občutenja.

Skratka, tako se svet vrti. Osamljeni uporniki, ki jim dodajamo namige na norost, da jih nevtraliziramo. Nekaj ljubezni in zatrtega upora junaka, ki to noče biti, vendar ni nikogar drugega, ki bi opravil to delo. Zapeljana množica in zmagovalci. Vedno znova podobno utirjen, pardon: iztirjen svet. Enkrat je glavna Cerkev, drugič kapital. Saj je vseeno. Zmaga večina. Preračunljivost, udobje in pečene piške. Kaj je novega?


Ivan Cankar: Hlapci. Drama v petih aktih (1910). Režija in priredba: Janez Pipan. Dramaturgija: Mojca Kranjc. Scenografija: Sanja Jurca Avcı. Kostumografija: Leo Kulaš. Skladatelj: Aldo Kumar. Luč: Andrej Hajdinjak. Lektor: Jože Faganel. Koreografija: Sebastjan Starič. Igrajo: Jernej Šugman (župnik), Tadej Toš (nadučitelj), Marko Mandić (Jerman, učitelj), Bojan Emeršič (Komar, učitelj), Jurij Zrnec (Hvastja, učitelj), Nina Ivanišin (Lojzka, učiteljica), Pia Zemljič (Geni, učiteljica), Barbara Cerar (Minka, učiteljica), Boris Mihalj (zdravnik), Urban Kuntarič (poštar; delavec), Valter Dragan (župan), Doroteja Nadrah (Anka, županova hči), Petra Govc (Jermanova mati), Aljaž Jovanović (Kalander, kovač), Iva Babić (Kalandrova žena), Rok Prašnikar (drugi delavec), Rok Vihar (Pisek, pijanec), Vanja Plut (mlada ženska), Matic Valič (krčmar), Sara Dirnbek (Katarina, natakarica), Timon Šturbej (mladenič), Blaž Popovski (drugi mladenič), Veronika Drolc, Gorazd Logar, Matija Rozman, Vojko Zidar, Barbara Žefran (meščanke, meščani).


O Cankarjevih Hlapcih preberite tudi napovedni tekst Marka Crnkoviča S Cankarjevimi narekovaji ali brez: “Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni!”.

Tadej Toš kot nadučitelj in Jernej Šugman kot župnik, v ozadju Barbara Cerar kot učiteljica Minka, v Cankarjevih Hlapcih v režiji Janeza Pipana v SNG Drami Ljubljana. — [Fotografija: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE