Če kaj, je bil Miro Cerar vedno trmast

18.3.2018 / 06:10 1 komentar
Škoda, da odstopljeni premier tega ni izkoristil. Ne zaradi sebe, ampak zaradi nas, ki smo izgubili 4 leta priložnosti.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Saj vem, kaj boste rekli: še en povsem nepotreben zapis o odhajajoči vladi in odstopljenem predsedniku. A če prebirate moje članke — hvala! —, dobro veste, da sem bila ves čas velik kritik vodenja in potez Mira Cerarja. Neglede na to, na kateri strani mi bije srce. Zato bi bilo precej nenavadno, da se ob njegovem odstopu ne bi obregnila tudi ob to.

Za razliko od mnogih, ki zdaj pravijo, da so njegov odstop pričakovali, je mene presenetil. Cerarju sem pripisovala neodločnost, birokratstvo, mehkužnost, medlost, politično nezrelost in še kaj iz te mehke kategorije.

Vedno pa sem verjela, da je v resnici trmast. Mehak kot voditelj, vendar trmast po značaju. Samo ta kombinacija se mi je zdela razlog, da se je lotil politike in da je v teh letih doživljal kalvarijo, ki si jo je ponavadi ustvaril sam in po zaslugi ljudi, ki si jih je sam izbral.

SSC, Markeževa, Mramor, Veber, JBM …

Spomnite se ministrice za izobraževanje, znanost, šolstvo in šport Stanke Setnikar Cankar in njenih krepkih 600.000€ honorarja za delo ob profesuri. Pa njene nekajdnevne naslednice Klavdije Markež, ki jo je z istega položaja in iz parlamenta odnesla ponarejena magistrska naloga.

Finančni minister dr. Dušan Mramor je uradno odšel iz osebnih razlogov. Ne moremo pa se znebiti občutka, da sta bila s predsednikom vlade na nasprotnih straneh, ko se je odprla tema stalne pripravljenosti fakultetnih predavateljev. Profesorji so si dvigovali plače, ne da bi jim bilo treba karkoli narediti v času, ki ni bil službeni čas. In Mramor je bil kot dekan Ekonomke fakultete del te zgodbe.

Minister za obrambo Janko Veber je bil razrešen, ker je Miro Cerar izgubil zaupanje vanj. Veber je bil odločen nasprotnik privatizacije Telekoma Slovenije. 

Iz vlade je odneslo tudi ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar. Na koncu je bila za vse skupaj kriva Idrija. Premier je takrat rekel, da je bilo dogajanje v zvezi z dediščino idrijskega rudarstva samo zadnja kaplja čez rob. Kapljo čez rob je omenil tudi v prvem stavku svoje odstopne izjave to sredo, 14. marca, ko je obelodanil svoj odstop.

… in Vili Kovačič

V zadnjih dneh sta ga dotolkla zmaga Vilija Kovačiča na Vrhovnem sodišču in največja neumnost v svetovni zgodovini politike — napačno izračunana vrednost ponudb za izdelavo makete Drugega tira ter kolobocije z izvajalcem in podizvajalcem. 

Kljub številnim menjavam ministrov v vladi je bila politična stabilnost ena Cerarjevih najljubših besednih zvez, ko je govoril o dosežkih svoje vlade.

Naj se vrnem k Cerarjevi trmi.

Nisem pričakovala njegovega odstopa, ker sem verjela, da se zaveda svojih voditeljskih slabosti in pomanjkljivosti in da ga na tem mestu drži samo še trma. Prepričana sem bila, da bo iz trme zvozil cel mandat. Nekako tako kot predsednik KPK Štefanec, pri katerem imamo občutek, da gre v KPK vse k hudiču, on sam pa trmasto vztraja.

Sesuto zdravstvo in nezaupanje v pravosodje

Od dobrih rešitev te vlade si bom zapomnila samo to, da niso sesuli sistema normirancev. Nekaj časa je sicer kazalo, da bodo uničili tudi to edino stimulacijo za espejevski status. Ta pomaga preživeti številnim, da se odjavijo z Zavoda za zaposlovanje in zaradi katerih se država lahko trka po prsih, da je zmanjšala brezposelnost.

Vlada je tudi dokazala, da se zna hitro obrniti, kadar je nekaj v njenem interesu. Projekt Magna je bil — kljub oviram in protestom številnih civilnih iniciativ — skoraj bliskovito rešena zgodba. Vendar samo zato, ker je vlada nekomu nekaj obljubila. Če ne bi, bi investitor na dovljenja zagotovo čakal več let.

Cerarjev mandat je bil mandat brez nujnih strukturnih reform. Prav v tem času, ko nam gre dobro, bi bilo potrebno to narediti. Gospodarstvo dosega izjemno visoko rast, podjetniki se trudijo, obračajo v svet, iščejo trge. In za te uspehe se po prsih trka vlada.

Imamo pa zato po drugi strani popolnoma sesuto zdravstvo. Cerar je bil eden najbolj trmastih zagovornikov minstrice Milojke Kolar Celarc — četudi je vsej državi jasno, da gre za zavožen in zgrešen mandat.

Prevladuje tudi vsesplošno nezaupanje v pravosodje. Bijemo osamljeno bitko za arbitražno pridobljeno ozemlje in morje. Nismo izpeljali reforme trga dela. Imamo vse več mladih upokojencev, starih okrog 60 let, s katerimi ne vemo kaj početi. Namesto, da bi našli stimulativne rešitve, da bi ostali zaposleni kot prenašalci izkušenj, mentorji, predavatelji, jih podjetja mečejo na cesto. Oblikuje se nova, velika skupina upokojencev, pokojninski sistem se sesuva, rešitve pa ni na obzorju.

Kot da to ni bila premiera

Zaradi vsega tega — in tudi tistega, česar v tem zapisu ne omenjam — je odstop predsednika vlade pravilna odločitev. Ne pa odstop zato, ker je Vrhovno sodišče dalo prav Viliju Kovačiču.

Odstopni nagovor je izpeljal še kar spretno in odločno. Kot da ga je to osvobodilo mehkobe in negotovosti. Kot da to ni bila premiera. Kot da bi že prej vadil pred izbrano publiko. Če bi bil tako odločen pri vodenju vlade, kot je bil pri prostem branju odstopne izjave, mu morda ne bi bilo treba preživeti dva meseca premierskega vedejevstva. Morda bi lahko računal celo na nov mandat.

Res škoda, da Cerar ni obrnil svoje trme v nepopustljivost in doslednost. Pa ne zaradi njega samega. Ampak zaradi vseh nas, ki smo izgubili štiri leta dobrih priložnosti.


Opomba: Avtorica objavlja tekste s Fokuspokusa ob ponedeljkih na svojem blogu Kaka — Kako komuniciramo?.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE