Prozorno podla predvolilna poteza SMC in pomagačev, ki se pišejo na mehki ć

30.3.2018 / 06:10 Komentiraj
Pravi hujskači so levičarji, ki desničarjem nastavljajo pasti, da bi jih lahko denuncirali kot nacionalistične hujskače.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ko je SMC s pomočjo DeSUS in SD (in petega kolesa Levice)  februarja nespametno in patetično vložila v državnozborsko proceduro predlog Zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, sem napisal:

“Bolj kot […] bo [ZUKKPNSPNNSFRJ] Neslovencem [dal] nekaj dobrega — ali nekaj takega, česar še ne bi imeli —, bo gesta SMC imela nezaželene, a predvidljivo provokativne posledice na desničarske nacionaliste.”

Pa če bo sprejet ali ne, dodajam naknadno.

V včerajšnjem Dnevniku pa berem to:

“Zakon o kulturnih pravicah pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije naj bi prihodnji teden ponovno obravnavali v parlamentu. SMC, poslanci koalicije in Levice želijo tik pred volitvami urediti položaj [200.000] državljanov. Včerajšnja javna razprava pa je nakazala, da bo desnica to priložnost izrabila za obuditev hujskaštva.”

V sodelovanju z SMC

In še to, da sredina javna razprava na temo predloga Zakona — pripravila jo je Zveza pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije “v sodelovanju s stranko SMC — “[sproža] célo reminiscenco nacionalizmov in konfliktov iz časa osamosvojitve”.

Po bitki je lahko biti general, tudi če (prave) bitke sploh še ni bilo. Zato se po manj kot dveh mesecih ne bom delal preveč pametnega, bom pa izkoristil priložnost za razlago geneze slovenskega nacionalizma.

Slovenski nacionalizem je nacionalizem s človeškim obrazom. Slovenski nacionalizem je nacionalizem po meri človeka. Slovenski nacionalizem je nacionalizem, ki smo si ga morali izmisliti, ker ga prej nismo imeli.

Pozor, pozor!

Bodite prosim pozorni na to Dnevnikovo dikcijo: “Včerajšnja javna razprava je nakazala, da bo desnica to priložnost izrabila za obuditev hujskaštva.”

Poglejmo si to “poved” pod drobnogledom:

  • Pozor, pozor: “nakazala”! Poglejte si no ta skoraj deminutivni relativizem. Javna razprava seveda ni potrdila, da bo desnica to priložnost izrabila za obuditev hujskaštva, ampak je v privržencih in/ali somišljenikih predlagateljev ZUKKPNSPNNSFRJ vzbudila sume, da jo bo izrabila.
  • Pozor, pozor: “priložnost”! Desnica ni komaj čakala, da je “priložnost” pojavi. Ne bo pa sedela križem rok, ko se bo ali se je zares pojavila. Ker veste, priložnost dela tatu.
  • Pozor, pozor: “obuditev”! To bi po logiki jezika pomenilo, da je hujskaštvo obstajalo že prej (pa čeprav v blažji, speči, tleči obliki).

Kot škorpijon, ki piči žabo

Družbeni fenomeni — politični, socialni, kulturni, ekonomski, in to v dobrem in slabem — niso vedno reakcija na nekaj, niso vedno odpor do nečesa, niso vedno preobrat, da bi si dali duška z drugačnimi ravnnji in naziranji, ko se enkrat osvobodimo prisile, pod katero smo eventualno morali živeti in razmišljati (ali ko/če enkrat kratko-malo spregledamo svojo zmoto).

Ne. Družbeni fenomeni so lahko tudi posledica počasnega in postopnega razvoja kot serije komaj opaznih, morda tudi naključnih, v vsakem primeru pa v glavnem načrtovanih izboljšav na podlagi izkušenj.

Pri slovenskih družbenih odnosih te izboljšave na nivoju nacionalnosti — kjer pa res nikoli nismo imeli problemov — seveda ne pridejo v poštev. Ker smo trmasti in samodestruktivni. Kot škorpijon, ki piči žabo, ki ga na hrbtu nese čez vodo, moramo vse pokvariti.

Danes gledamo Jugoslavijo veliko bolj postrani kot takrat, kot smo nekoč v njej res živeli in morali živeti. No, ne vsi, ampak nacionalistični desničarji — ali vsaj ti, ki jih vzgajajo in hujskajo, da to postanejo. Ti, ki jim gre na živce vse, kar jih spominja na Jugoslavijo. Seveda z ljudmi vred, ki so je nekoč — magari pred sto leti, če že ne po letu 1945 ali po naši osamosvojitvi priselili sèm.

Dolgi rep SMC

Če odštejemo desničarje same, bi lahko bilo vsakemu bedaku jasno, da so desničarji ljudje, ki jih ne greš brez veze provocirat. (Glej, no, kdo se oglaša!)

No, predlog Zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ je v vsakem primeru totalno nepotreben, ker tem našim sodržavljanom prav nič ne manjka — še najmanj pa kulturna identiteta. In tudi če se bodo navzeli še malo veš slovenske identitete, jim ne bo prav nič škodilo — kot tudi nam samim sicer ne bo koristilo.

ZUKKPNSPNNSFRJ je samo sramotno nekoristna in prozorno podla predvolilna poteza SMC in njenih članov (in drugih predlagateljev), ki se pišejo na mehki ć in ki bi se morali iz procedure izločiti že zaradi konflikta interesov.

Vnaprej očitati desničarjem, da so nacionalistični hujskači, je zgrešeno. Pravi hujskači so levičarji, ki desničarjem nastavljajo pasti samo zato, da bi jih lahko denuncirali in diskreditirali kot nacionalistične hujskače.

Kronski dokazi

In če preberete famozni članek v Dnevniku do konca in poskušate ugotoviti, kako desnica “obuja hujskaštvo”, si nikar ne obetajte, da boste naleteli na ne vem kakšne naci slogane.

Avtor inkriminiranega članka se je potrudil, da je od nasprotnih mnenj na omenjeni javni razpravi citiral samo dva disidenta. Najprej profesorja z INV:

“Po njegovem bi bilo treba jugoslovanske manjšine opredeliti kot ‘nove narodne manjšine’, saj je večina pripadnikov že potomcev nekdanjih priseljencev. Nasprotuje tudi zakonskemu predlogu, da bi ustanovili posebno službo v okviru [M]inistrstva za kulturo, ki naj bi skrbela zgolj za jugoslovanske manjšine. Tudi za pouk maternega jezika se mu zdi dovolj okrepiti že obstoječe programe na ministrstvu za izobraževanje. ‘Zakona za to ne potrebujete, to bi lahko vladajoča SMC uredila že na začetku mandata,’ je dejal Komac.”

Potem pa še bivšo predsednico NSi Ljudmilo Novak. Ta je rekla, da “z glasovanjem za samostojno Slovenijo ni glasovala za to, ‘da bo zdaj Slovenija Jugoslavija v malem’, da ni za ‘dezintegracijo’ ter da bi sprejem zakona lahko ponovno obudil ‘mednacionalne napetosti’.”

Toliko o kronskih dokazih za “obujanje hujskaštva”.

Resnici na ljubo je treba povedati, da so bili v sredo — vsaj v sredo, očitno — desničarji tiho. Kar pa ne pomeni, da se ne bodo še oglasili. In potem bomo presrečni, ko jim bomo lahko naprej metali, kakšni so, in se trkali po prsih, kako smo pa mi fajn.

Slovenski nacionalizem je nacionalizem s človeškim obrazom. Slovenski nacionalizem je nacionalizem po meri človeka. Slovenski nacionalizem je nacionalizem, ki smo si ga morali izmisliti, ker ga prej nismo imeli.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE