Sedem debelih resnic Mira Cerarja o Požarsuportu

17.4.2018 / 06:10 2 komentarja
Na volitvah ne bodo uspešni tisti z argumenti, temveč tisti, ki bodo pokasirali negativnosti, neumnosti in umazanije.
NAROČI SE PRIJAVI SE

“Bojan Požar je [1.] tabloidni novinar [2.] najnižjega ranga, [3.] škodljiv za to družbo, [4.] žaljiv in [5.] manipulativen s svojimi pristopi. In mislim, da če bo v politiki nadaljeval, bomo imeli [6.] tabloidno politikantstvo. In zato [7.] sploh ne bi več komentiral teh njegovih izjav.”

Le komu ni Cerarjev opis Bojana Požarja v intervjuju na Planet TV (2. del, citat med 18:04–18:20) izvabil privoščljivega nasmeška in občudujočega odobravanja, da si mu je nekdo upal na televiziji vsaj indirektno zabrusiti to, kar si vsi mislimo, pa smo iz previdnosti raje tiho, da ne bi še toliko bolj fasali nazaj?

Check. Check. Check. Itak.

Tabloidni novinar? Check. Najnižjega ranga? No, obstajajo še hujši. Škodljiv? Recimo. Žaljiv? Kakor za/do koga. Manipulativen? Absolutno. Tabloidno politikantstvo? 34. točka volilnega programa LNBP. Sploh ne bi več komentiral? Itak.

Seveda pa je Cerar s tem naredil Požarju veliko uslugo. Zdaj, ko je the man we love to hate — ali včasih tudi the man we hate to love — postal kao politik, bolj kot karkoli drugega rabi pozornost javnosti in družbeno veljavo, da ne rečem ugled, da se z njim ukvarja sam predsednik vlade osebno v intervjuju na televiziji. Ker da se mu hlače tresejo. Namreč Cerarju. Požar pa kar skače od veselja, da ga lahko zdaj sesuva nazaj.

Politična liga prvakov in stara šola

Cerar je s Požarjem opravil v nekaj kratkih, omalovažujočih, v okviru celega intervjuja marginalnih stavkih. Vzvišeno in prezirljivo, kot se za človeka iz politične lige prvakov spodobi, ko govori o nespodobnem pretendentu.

Pa vendar se ne spodobi, da Cerar tako govori o enem Požarju. Zakaj bi outgoing premier tako neusmiljeno diskreditiral bevskajočega wannabeja, ki samo čaka, da mu nekdo od oblajanih eminenc vrže v glavo magari zastrupljen piškotek?

Hmm, pa se res ne spodobi?

Stara šola političnega obnašanja uči, da ne. Visok politik se ne sme spuščati v direktne osebne konfrontacije z novinarji in mediji. Tudi če mu delajo krivico in če lahko njegov odgovor to krivico popravi. To je po tej teoriji družbeno nehigienično. 

Politiki so dolžni brez besed in ugovorov požreti vse napade ali magari žalitve, manipulacije, krivice medijev. To je cena njihovega privilegiranega družbenega položaja v medijsko nerazvitem okolju.

Prepričati ali prevpiti

Nova šola političnega komuniciranja — katere dekan je Donald Trump, podružnični asistent pa Janez Janša — pa uči, da je treba vračati medijem enako z enakim ali s še hujšim.

Družbene higiene ter političnega in medijskega dostojanstva ni več. Demokracijo razumemo dobesedno. Vsi smo enaki in vsakdo si vse privošči. Vse je dovoljeno. Plebs pljuva politike, ker sme in ker so lahke tarče — pa še moralno se splača in tehnična sredstva so pri roki.

Po drugi strani so se tudi politiki dobesedno in stilno spustili na nivo družbenih omrežij in plebs pljuvajo nazaj. Eni in drugi so ujeti v spiralo družbenopolitične degradacije in vsesplošnega vpitja. Ne gre za to, kdo bo koga prepričal, ampak za to, kdo bo koga prevpil.

Mediji pa iz vse te zmede poskušajo potegniti največ še zase.

Teorija politične relativnosti

Problem s Cerarjevim “napadom” na Požarja je večplasten in relativen.

Moje očitke Cerarju, da se je spravil na underdoga, relativizira dejstvo, da se mu je Požar tako rekoč vsilil kot politični kandidat in da sta zdaj pač na istem nivoju. Iz oči v oči kot politika, ki imata oba načeloma enake možnosti, da se pomerita na volitvah.

Toda če Požarjev status političnega protikandidata res relativizira očitke, da tega Cerar ne bi smel o njem reči, po drugi strani te očitke legitimizira nazaj dejstvo, da dvoživka Požar še naprej funkcionira tudi kot novinar. Prebrisan je verjetno dovolj, da vodi natančno evidenco, kdaj kaj reče ali napiše kot doktor Jekyll, kdaj pa kot mister Hyde.

In res: kronizem dveh prijateljev na čelu DUTB in SDH je Cerarju vrgel naprej v predvolilnem soočenju — ergo, kot politik — in ne na svojem Požarsuportu, kjer sicer obračunava s političnimi konkurenti in si utrjuje politični položaj.

Mojčin štrudel

Del problema Cerarjeve eskapade proti Požarju je povezan tudi s tem, da se je precej nekredibilno obregovati ob “tabloidnega novinarja najnižjega ranga” v televizijski oddaji, ki je tudi sama tabloiden izdelek nizkega ranga. Nekredibilno se je obregovati ob našega Bojana in v isti sapi razlagati, kako ti tvoja Mojca doma peče štrudel za v službo.

No, če se poskušam vživeti v pragmatični način razmišljanja odhajajočega, ne preveč priljubljenega, krčevito rekonvalescentnega predsednika vlade, ki poskuša izkoristiti priložnost za učinkovit medijski nastop, potem to še nekako razumem.

Razumem pa tudi Požarja, da si želi nastopiti v tabloidnem izdelku nizkega ranga, ker se mu zdi, da mu to v skladu z nesmrtnimi ideali iz leta 1789 avtomatsko pripada. Ker bi to bila tudi zanj lepa priložnost za politično promocijo pod krinko medijske ekvidistančnosti.

Pa mu ne. Ne pripada. To ni samoumevno. Mediji vabijo v oddaje tiste, ki jim jih paše, in do njih za dobro vago zavzamejo odnos, ki jim lahko prinese dober rating. Požar pa seveda ne razume, da mora zdaj goltati to, s čimer sam futra druge.

Kakšna krivica! Marcel Štefančič intervjuva Šarca, Mirko Mayer intervjuva Cerarja! Samo njega nihče ne intervjuva ena na ena!

Neomejena distribucija

Meščansko vzgojeni Cerar je z repliko vulgarnemu Požarju hočeš-nočeš prestopil Rubikon izenačenja vseh in vsakršnih politikov. Pristal je na Požarjevo hibridno, amfibijsko, politično-medijsko igro, v kateri nakladati in kontrolirati nakladanje v medijih pomeni imeti prava in pametna politična stališča, imeti politična stališča pa pomeni imeti pravico do njihove poljubno neomejene distribucije.

Pristal je na to, da je tudi negativna reklama/kampanja dobra reklama/kampanja. Požarjev otročje užaljeni in smešno arogantni odgovor na Cerarjevo puščico v intervjuju je dokaz, da se nam lahko zasmili celo on, če se v svojem stilu nanj spravi Požar.

Tako da je Cerar naredil uslugo tudi sebi, ko je napadel Požarja in se izpostavil njegovemu podeseterjenemu napadu. Ker tako pač danes pri nas je: na volitvah ne bodo uspešni tisti z dobrimi argumenti za svoje volilne programe, temveč tisti, ki bodo pokasirali veliko negativnosti, neumnosti in umazanije.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE