Državna proslava, Slovenska popevka (1.): Venček zgodovinskega revizionizma

26.6.2018 / 06:10 2 komentarja
Pahor ne neha in ne neha: “Osamosvojitev je bila spravno dejanje!” In to še ni vse: Janša po sto letih spet na proslavi!
NAROČI SE PRIJAVI SE

Nedeljska proslava dneva državnosti na Kongresnem trgu je bila — v političnem smislu in zlasti po zaslugi predsednika Pahorja in njegovega govora, vsaj med vrsticami — ad hoc revizionističen pogled na slovensko polpreteklo zgodovino.

V vsebinskem, kulturnem, glasbenem smislu pa je bila temu primeren spravno neproblematičen, vsem všečen pop. Nekakšna slovenska popevka za 25. junij. 

Kar zadeva politično udeležbo, je v oči padlo predvsem to, da nas je po kdo ve koliko letih doslednega bojkotiranja oficielnih državnih slavnosti — ali celo prirejanja opozicijskih, alternativnih — s svojo prisotnostjo počastil sam presvetli Janez Janša.

Letos se je po sili mordamandatarskih razmer hočeš-nočeš pač sprijaznil s praporščaki z medeninastimi peterokrakimi zvezdami na barjakih, ki po njegovem simbolizirajo totalitarni režim.

Spravno dejanje?!

Po drugi strani pa za razvrednotujočo in ne manj opazno kot prej SDS-ovsko neudeležbo zdaj skrbi bodisi užaljena ali domišljava — kdo bi vedel — Levica. 

Logično. Urbana alter scena gre na parado ponosa, na državno proslavo pa ne.

Pahor je imel enega svojih slabših ali vsaj neupadljivejših govorov v zgodovini proslavljanja državnosti. Zapomnili si ga bomo kvečjemu po dveh milo rečeno nepremišljenih stavkih.

Prvi je bil ta bizarnost, da je bila slovenska osamosvojitev “spravno dejanje”. To je res kapitalna neumnost. Kakšno zvezo imajo partizani in domobranci s slovensko osamosvojitvijo?! Pahorjeva edina olajševalna okoliščina za to domislico je pač njegova diagnosticirana obsedenost od sprave.

Drugi pa je bil še bolj kompliciran, da ne rečem filozofski:

“V dobrega četrt stoletja smo iz naroda prerasli v nacijo, iz totalitarizma v demokracijo, iz dežele v neodvisno in samostojno državo.”

Prvič: sociologi in filozofi že skoraj dvesto let teoretizirajo o tem, kaj je narod in kaj nacija. Če niti ne omenjam različnih semantičnih odtenkov v različnih jezikih — na čelu s slovenščino med tistimi, ki poznajo dve različni besedi za to dvoje in ki si grenijo življenje in jezik tudi po zaslugi zgodovinske specifike.

Nakar pride meni nič, tebi nič en Pahor in zadevo poenostavi do te mere, da se je slovenska transformacija zgodila enkrat po 25.6.1991 (ali morda celo prav tistega večera ob 21:48).

Iz totalitarizma v demokracijo

Drugič: še hujša simplifikacija pa je počez trditi, da je bil politični sistem pred tem datumom totalitaren.

Širokopotezni predsednik je resda moral ad usum Delphini sumirati slovensko zgodovino v 4.577 znakov (s presledki) dolg govor. Toda pripisovati prejšnjemu sistemu totalitarnost je posplošen opis, s katerim že od (domnevnega) preloma naprej ves čas opleta desnica, za katero se je čas ustavil kdo ve kdaj in kdo ve kje med Hudo jamo in Golim otokom.

Očitno se je ta interpretacija zgodovine prijela celo na najvišjem nivoju — no, vsaj v uradu predsednika Republike. Ali pa je Pahor s tem morda hotel samo zadovoljiti tisti del političnega sprektra, ki ga nekaj let nismo videvali na slavnostih? To bi sicer pasalo k njegovemu favoriziranju Janše za mandatarja in k zgoraj omenjeni teoriji osamosvojitve kot sprave.

In tretjič: dežela ali država?

Država že-že. Toda ali država ne more biti tudi dežela? Ali ni Slovenija še vedno najprej, prednostno, prvenstveno “moja dežela” in šele potem “naša država”?

V smislu afirmativne identifikacije vsekakor. Ker če je kaj “domovina”, potem je to bolj “naša dežela” kot pa “naša država”.


V jutrišnjem nadaljevanju pa še o kulturnih oz. glasbenih aspektih nedeljske slavnosti ob dnevu državnosti.

Samo namig: do jutri si poskusite sami pri sebi odgovoriti na naslednje vprašanje — kaj je sploh bistvo teh proslav?

  • Bildanje slovenskega karakterja in nacionalne zavesti?
  • Vcepljanje patriotizma?
  • Privzgajanje kulturnih vrednot?
  • Doseganje specifičnih političnih ciljev vlade prirediteljice?
  • Všečnost?
  • Navdušenje množic na trgu ali pred ekrani?
  • Kulturno prosvetljevanje državljanov?
  • Državotvorni entertainment?

Med proslavo ob dnevu državnosti, na Kongresnem trgu v Ljubljani, 25. junija 2018. — [Fotografija: Marko Crnkovič]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE