Ste že lajkali Instagram predstavo La Fure dels Baus?

3.7.2018 / 06:10 1 komentar
Sfera Mundi je bila spektakel, kot ga ne pomnimo in ga tudi zlepa ne bomo spet videli. Toda ali je bila tudi gledališče?
NAROČI SE PRIJAVI SE

La Fura dels Baus je bila doživetje, ki se ga je splačalo videti. Poudarjam: videti — ker kaj več kot vizualno razkošje pa to ni bilo.

Impozantna, tehnično dovršena in sinestetično bogato izpeljana svetovna premiera legendarne barcelonske gledališke skupine (in otvoritev 66. Ljubljana Festivala) je — domnevam — navdušila 2.500 ljudi na prizorišču in še kdo ve koliko zastojnkarjev v okolici. Z bučno simfonično glasbo, veličastnimi in dobesedno orjaškimi scenskimi rekviziti, skoraj dvesto nastopajočimi, z akrobacijami in za nameček še z ognjemetom.

Sfera Mundi je bila spektakel, kakršnega v Ljubljani ne pomnimo in ga najbrž tudi zlepa ne bomo spet videli. Ali je bila tudi teater, pa nisem prepričan.

Recimo, da so gledališče lahko tudi lepe slike. Recimo, da tudi slike za na Instagram. Dejstvo je, da je to bila predstava, ki so jo mnogi iskreno lajkali. Tudi jaz sam. Pa ne samo zato, ker je dobro zgledala, ampak tudi, ker se ji prilegajo hashtagi.

#ljubljana

Za začetek sta si vsak svojih 5 minut četrtkovega večera pred predstavo vzela direktor Festivala in ljubljanski župan.

Darko Brlek je upravičeno ponosen, da se je po lanski Carmini Burani skonektal s Furinim režiserjem Carlusom Padrisso do te mere, da se je LFDB letos odločila za otvoritev LJF uprizoriti ambiciozno svetovno premiero o Magellanovi plovbi okrog sveta (od katere bo naslednje leto minilo 500 let) in s katero bodo gostovali še drugod po svetu.

Precejšen del časa sta si vzela tudi za medsebojno hofiranje glede kulturne produkcije in financiranja kulturne produkcije v prestolnici. Župan je tako rekoč prisegel, da kultura zanj ni strošek, temveč investicija. Direktor pa se mu je zahvalil za enormnih 11% mestnega budžeta, kolikor ga MOL namenja za kulturo.

Finale predstave Sfera Mundi barcelonske gledališke skupine La Fura dels Baus je bil z akrobati visoko v zraku in na ozadju ognjemeta — medtem ko so v steklenem akvariju na odru filipinski domorodce z bambusovim kopjem ubili Magellana — je bil dejansko fascinanten. Na Kongresnem trgu v četrtek, 28. junija 2018. — [Fotografija: Marko Crnkovič]

Open air

Nazaj k predstavi. Imel sem to srečo v nesreči, da sem dobil sedež na skrajnem robu vrste, tako da sem med predstavo lahko pohajkoval po desnem robu avditorija kot na kakšnem open air koncertu in fotografiral in celo snemal. (S telefonom, seveda.) To me je do neke mere dekoncentriralo, vendar predstava kot rečeno ni zahtevala veliko energije za razumevanje.

Predstavljajte si kakšno Pandurjevo staro predstavo iz mariborskega obdobja — recimo Božansko komedijo, Babilon, Carmen ali prvega Fausta. Dodajte 50 krat 100 krat 30 metrov volumna prizorišča in temu primerno povečano, tudi premično (in celo letečo) scenografijo — in odštejte težke, literarne ali dramske tekste.

Predvsem pa odštejte igralce, ki dajejo od sebe vse, kar so vrhunski odrski umetniki po tradiciji sposobni narediti v živo pred publiko.

Vsi statisti

Ne seveda pri La Furi dels Baus.

Nastopajoči so samo akrobatske in koreografske marionete, ki stilizirano veslajo in kažejo s prstom kopno v daljavi ali kaj že mornarji pač počnejo. Se zvirajo na elaborirani sferični konstrukciji, ki jo žerjav dviguje v vrtoglavo višino.

Pri La Furi dels Baus so vsi statisti. Igralci brez obrazov, brez čustev, brez človeške energije. Vse to, kar običajno vidimo v teatru, so delegirali v tehniko in scenografijo. To je edino, kar nas fascinira.

Tudi v glavni vlogi je nastopala statistka — pripovedovalka, Magellanov suženj Enrique iz Malake —, ki je z malo bolj dramatično vznesenim glasom kot Mojca Mavec na kakšnem izmed njenih potovanj v eksotične dežele opisovala dogodke med plovbo in misli ob trpljenju na tej resnici na ljubo res epohalni ekspediciji. 

Nismo gledali človeškega gledališča, temveč teater tehnike.

Presežek v tem klasičnem smislu je bila Magellanova smrt. Ta je bila vsaj filmska. Smrt v filipinski plitvini med napadom domorodcev, oboroženih z bambusovimi kopji, je Padrissa dobro insceniral v steklenem akvariju z morsko deklico, v katerem se je voda obarvala rdeče.

Sicer pa, poglejte si raje to fotogalerijo. Tako ali tako je šlo samo za lepe slike.

Levo: 10-metrski velikan Magellan na premičnem žerjavu. Njegove roke in noge so premikali operaterji z vrvmi. Nekje za pasom je stala pripovedovalka, ki je z besedami Magellanovega sužnja Enriqueja razlagala in filozofirala o plovbi. — [Fotografija: Marko Crnkovič]

Svetlobna konstrukcija replike Magellanove karavele, s katero se je podal na plovbo okrog sveta (proti zahodu). Samo ena od ladij je z 19 preživelimi člani posadke (od prvotnih 200) po treh letih pristala v južni Španiji. — [Fotografija: Marko Crnkovič]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE