GDPR za gimnazije: So varuhi zasebnosti nori? Ja. Bo v šolah dizaster? Ne.

10.7.2018 / 06:10 1 komentar
Z otrokom se ne morete ukvarjati tako kot s Facebookom ali reklamacijo na Ali Expressu. Pojdite v šolo na govorilne ure.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Saj ni res, pa je: s 1. septembrom bodo srednje šole morale od polnoletnih dijakov pridobiti privoljenje za posredovanje podatkov staršem o njihovem šolanju.

Če torej dijaki ne bodo hoteli, da bi bili starši s pomočjo e-redovalnice na tekočem z njihovimi ocenami in podobnimi kao osebnimi podatki, potem tega privoljenja šoli pač ne bodo dali.

Je mogoče, da so varuhi zasebnosti tako nori? Seveda je.

Se v šolah obeta katastrofa? Seveda ne.

Gre za novo neumnost, ki pa ne bo pustila posledic. Na pamet in čez palec je videti, kot da bosta evropska in slovenska informacijska tramvajkomanda še bolj spodkopali avtoritativnost že tako ali tako preveč prijaznih šol, dali še več navidezne samostojnosti in pravice do neodgovornega obnašanja že tako ali tako razpuščeni mladini — starše pa spremenili v zadnji člen prehrambene verige teh famoznih človekovih pravic.

Po mojem pa te juhe ne bomo pojedli tako vroče. Rešitev je v tem, da se z otroki spet začnemo ukvarjati bolj analogno.

Črni scenariji

Berem tudi:

“Šole najbolj skrbi pravilo, da bo 18-letnik lahko sam opravičeval svojo odsotnost od pouka.”

Pozivam starše polnoletnih dijakov in dijakinj — in tiste, ki jih to šele čaka —, pa tudi profesorje, naj se ne delajo neumne in naj nehajo delati paniko!

Rad bi namreč videl srednješolskega profesorja, ki bi materi ali očetu polnoletnega dijaka na govorilnih urah odrekel vpogled v fizično redovalnico — pod pretvezo, da mu tako zapoveduje zakonodaja za reguliranje zasebnosti njunega potomstva —, če bi mati ali oče od njega to izrecno zahtevala.

Rad bi videl prfoksa, ki staršem zaradi varovanja dijakove zasebnosti ne bi hotel ustno povedati, da je njuni hčerki ali sinu dal ukor zaradi neprimernega vedenja ali da imata toliko in toliko neupravičenih ur.

Rad bi videl ravnatelja, ki bi dal učiteljskemu zboru navodila, da niti na govorilnih urah niti na roditeljskih sestankih staršem ne smejo razlagati nič takega, zaradi česar so tja sploh prišli.

Rad bi videl Zavod za šolstvo ali ministrico za izobraževanje, ki bi šolam dala navodila, da ne smejo staršem nič osebnega razlagati o njihovem velecenjenem razplodu, ki si že v tako rosnih letih drzne uveljavljati svoje temeljne človekove pravice.

Predvsem pa bi rad videl informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik, ki bi Zavodu za šolstvu ali MIZŠ dala navodila, da šole tega ne smejo početi.

In še tem bolj bi me zanimalo — če bi šole že ravnale po zdravi pameti in staršem ustno povedale vse, česar jim ne smejo po elektronski poti —, ali bi šla vohljat, ali ravnatelji, profesorji, razredniki to res počnejo. In če bi ugotovila, da ja, ali bi — in kako bi — proti njim ukrepala.

Noben od teh scenarijev se mi ne zdi verjeten.

Zakaj se ljudje poročijo (z internetom)?

Konec maja se je tako rekoč cel svet ukvarjal s tako imenovanim GDPR — Splošno uredbo [EU] o varstvu podatkov. Junija 2013, če se še spomnite, smo imeli vsi — in s tem mislim dobesedno vse, ki so že kdaj pogledali na internet, kaj šele na njem kaj objavili! — še več sitnosti s tako imenovanimi piškotki.

Ker tehnologija prehiteva uporabo, si varuhi zasebnosti vsake toliko izmislijo kakšno novo posplošeno neumnost, da bi nadoknadili ta razkorak.

Res je sicer, da internet postavlja zakonodajalce pred nove in nove izzive, toda ti jih očitno ne znajo reševati drugače kot tako, da z novimi uredbami zagrenijo delo in/ali življenje vsem tistim, ki s tem niso imeli prej prav nič praviti. Predvsem pa z reševanjem problemov s kukiji in z GDPR-ji in podobnim sranjem vsem skupaj povzročajo probleme, ki jih prej sploh ni bilo.

Saj veste, kako je Woody Allen nekoč razložil, zakaj se ljudje poročijo: “Zato, da bi v dvoje reševali probleme, ki jih niso imeli, dokler so bili samski.”

Hja, v tem smislu smo vsi malo poročeni z internetom, kajneda?

Odklopite se od otrokove šole

Glejte: če vas zanima, kako gre vašemu otroku v šoli — pa če je star šest let ali 18(+) — in roko na srce, seveda nimate izgovora, zakaj vas to ne bi zanimalo —, potem pojdite vsake toliko na govorilne ure k razredničarki ali razredniku ali na roditeljski sestanek. Recimo vsaj enkrat v vsakem redovalnem obdobju.

E-redovalnica je po eni strani dobrodošla pogruntavščina. Čeprav zna biti praktična zadeva, je lahko tudi potuha za lenobno starševanje. Prikladen pripomoček za vzbujanje občutka, da ste z vsem na tekočem.

Pa ste res? Če imate plus-minus polnoletnega otroka, potem obstaja precejšnja verjetnost, da se vam bolj malo sanja, kaj se z njim dogaja bistvenega. Še posebej, če se s šolo ukvarjate podobno, kot se konektate na Facebook ali uveljavljate reklamacijo na pošiljko od Ali Expressa.

Ni nujno, da veste za vsako oceno svojega otroka. Ker nima smisla, da ga opominjate ali celo kaznujete za vsako slabo oceno, niti nagrajujete za vsako dobro. Odklopite se malo od otrokove šole. Sprevidite razliko, kdaj morate biti zraven (digitalno ali fizično) in kdaj ne.

Kaj se bo izcimilo čez 6 ali 8 let?

Sam imam še šest oz. osem let časa do polnoletnosti mojih sinov. Kdo ve, kako bo to takrat urejeno in kaj se bo iz tega zdaj izcimilo.

V vsakem primeru bova z njuno mamo tako kot zdaj — včasih ona, včasih jaz — zmerno redno hodila na govorilne ure in roditeljske sestanke in se pustila iz prve druge roke ali druge prve roke informirati o njunem učnem uspehu in drugih zadevah, ki jih starši moramo vedeti o svojih otrocih.

Če pa bom hotel biti sproti na tekočem z vsako njuno oceno, bosta morala ob polnoletnosti podpisati svoj pristanek. Ne verjamem, da ga ne bi hotela — a če ga slučajno ne bi, bi to štel za lasten vzgojni neuspeh. Bi pa v vsakem primeru poiskal in tudi našel način, da ju v to prisilim, če bi že tako naneslo.

Saj res, še par idej: lahko pa varuhom zasebnosti na ljubo dvignemo mejo polnoletnosti na 21 let. Ali na prvi rojstni dan po opravljeni maturi. Ali si v izogib konfliktu interesov med starševskimi dolžnostmi in pravicami odraščajoče mladine izmislimo še kaj podobno neumnega.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE