Filtrirana resničnost: Kulture in manir ne moremo uzakoniti

11.7.2018 / 06:08 Komentiraj
Avtoriteta je stvar odgovorne, profesionalne, načelne drže vodilnih posameznikov, utemeljene na kompetencah in znanjih.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Iz delavskih vrst prepoznavnega velikega podjetja so mi nedavno posredovali v vednost navodila o odnosih z mediji in nastopanju v medijih. Ta v podrobnosti določajo pravila zaposlenih v komunikaciji z novinarji. Delavci so ugotavljali — in ni jih bilo malo —, da jim njihova firma, korporacija poskuša pripreti, če ne celo zapreti vrat do medijev. Sprašujejo se, kaj in koliko sploh še lahko novinarjem povejo za objavo — neglede na razmere v družbi, neglede na realnost, kot jo zaznavajo in ocenjujejo sami in neglede na to, ali mediji v konkretnih objavah (re)prezentirajo prave, realne informacije o podjetju.

Z novinarji po teh navodilih sicer lahko komunicirajo, vendar so zastopniki, pooblaščeni za dajanje izjav za javnost striktno določeni. Novinarska vprašanja morajo biti poslana vnaprej, odgovori pa vsebinsko usklajeni s pristojnimi.

“Zadovoljni uslužbenci”

Poslovodstvo s pravilnikom ne posega v pravico posameznika do izražanja stališč. Deluje kot dober gospodar, ki regulira tudi komunikacijsko plat. Vodstvo skrbi, da so javno izražena stališča zaposlenih skladna s strategijo komuniciranja in ne izstopajo iz teh okvirov.

Pravo realnost, kot jo kreira, podjetje še najbolj korektno kar sámo opisuje v korporativnem glasilu, ki pa seveda služi samo informiranju zaposlenih. Ti v tovarniških glasilih praviloma nastopajo kot zadovoljni uslužbenci. V nekaterih podjetjih pa v take pravilnike ali celo v kolektivne pogodbe vnašajo predpisano dikcijo, da so vedno v vlogi zaposlenih, tudi ko niso na delovnem mestu.

Regulacija in kontrola javnega komuniciranja posameznikov, zaposlenih v večjih podjetjih, posebej multinacionalkah — pa tudi zasebnega komuniciranja, ki postaja javno na družbenih omrežjih — nista nobena noviteta. Do določene mere je v poslovnem smislu to lahko tudi nujno in upravičeno.

Tudi niso več redka podjetja — zlasti tista v tuji in/ali zasebni lasti —, ki so za medije že popolnoma zaprta. Na novinarska vprašanja se ne odzivajo, ker za razliko od državnih podjetij in javnih ustanov niso zavezana k odzivanju in pojasnjevanju. Novinarski viri so tako vedno bolj omejeni, uradni pa vedno bolj prikrojeni. Saj ne, da prej ne bi bili. Zdaj dobivajo le drugačne preobleke.

Promocijski kanali, režirane objave

Kakšna je torej naša (ne)filtrirana resničnost?

Delavci taiste, komunikacijsko regulirane firme od nas novinarjev po drugi strani utemeljeno pričakujejo, da bodo naše objave o podjetju, kjer delajo, realne, ne pa kakšni prepisi piarovskih sporočil. Upravičeno tudi pričakujejo, da prikazujemo več plati, ne samo marketinške in korporativne. Da prikazujemo realnost, ne pa režirane realnosti, ki služi interesnim skupinam.

Delavci tudi utemeljeno pričakujejo, da bomo novinarji opozarjali na njihove zahteve in da bomo njihov glas, če bo potrebno in umestno. Od nas pričakujejo, da bomo zaupanja vredni in verodostojni, odgovorni glas šibkejših, ki v družbi nimajo vzvodov moči, niti promocijskih kanalov za režirane objave.

Samoumevno

Tako kot druga podjetja tudi mediji poskušajo regulirati izražanje mnenj in javno delovanje zaposlenih novinarjev. So pa ti načini precej različni, odvisni zlasti od avtonomije uredništev.

Zanimivo, da se tendenca obvladovanja filtrirane resničnosti krepi in postaja vse bolj obče sprejemljiva. Mnenje, da je regulacija nekaj samoumevnega, sodobnega, celo naprednega, se vse bolj uveljavlja.

Če vse to sprejmemo kot neizogibno dejstvo, smo hkrati najbolj korporativni in kooperativni, ne da bi nam to kdo moral posebej vsiljevati. Obenem pa še vedno velja, da mediji in novinarji opravljajo vlogo informiranja javnosti. Obveščanje je ključno, da bi lahko v demokratičnih procesih suvereno odločali — vendar ponekod samo do tiste mere, ki ogroža instrumentaliziranega ustroja.

Značilno je recimo tudi, kako se lokalne oblasti skupaj z državo pri (zakonsko podprtem) izdajanju občinskih medijev sklicujejo prav na pravico do informiranja občanov. Z informacijami, ki izpostavljajo samo pozitivno delo občin in njenih vej. Kar je še ena dimenzija filtrirane resničnosti.

Zapovedi, zapovedi, zapovedi

Pravilniki, navodila, usmeritve, napotila, kodeksi in kar je še zapovedi, ki poskušajo omejevati javno izražanje in posegati v svobodo govora, vedno bolj delujejo kot mehanizmi nadziranja in discipliniranja.

Toda do neke mere so tudi odgovor na današnje odnose v podjetjih, v družbi, med ljudmi v javnem prostoru, v politični, civilni sferi. Odgovor na pritlehno klimo, v kateri lahko vsakdo brez posledic o komerkoli in čemerkoli izreče karkoli, žali, ponižuje, blati, obrekuje, obtožuje. Brez argumentirane kritike, ki bi morala ostati osnova ozaveščene javnosti, kakršno mora varovati in negovati vsak zaupanja vreden medij in novinar.

Avtoriteta je stvar etike

Posameznikove kulture in manir ne moremo uzakoniti. Se pa tako dobre kot slabe manire običajno širijo prav od zgoraj navzdol — torej od tam, kjer postavljajo pravila.

Regulacija in restriktivnost nista nikoli vzpostavili, kaj šele zagotovili realne avtoritete vodilnih v podjetjih ali kakršnihkoli skupinah. Avtoriteta je praviloma stvar odgovorne in odločne, profesionalne, etične, načelne drže vodilnih posameznikov, utemeljene na kompetencah in znanjih. S tem je navsezadnje povezan tudi ugled, ki ga brez osnov korporacija ne more skonstruirati, vsaj ne na dolgi rok.

Na vse to pa se brez discipliniranja nenazadnje vežeta tudi pripadnost in lojalnost zaposlenih v podjetjih. In v teh primerih se prav nikomur ni treba bati za realnost javnih (re)prezentacij.


Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji in na spletni strani Večera v torek, 10. julija 2018, pod naslovom Filtrirana resničnost. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z uredništvom in avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE