Gajin svet: Družinski rom-kom rom-pom-pom prihaja v OŠ in v kino blizu vas

21.8.2018 / 06:10 Komentiraj
Gaja je miks (prve SLO) Pike Nogavičke, Kevina iz Sam doma. Najboljša otroška glavna vloga po Maticu iz Sreče na vrvici.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Navdušenje v dvorani Pozorišta mladih na Sarajevskem filmskem festivalu v sredo popoldan je bilo otipljivo. Resda je bila vsaj polovica publike mlajša od 15 let, vendar v Sloveniji na filmskih premierah — nobenih — in festivalih tega nismo vajeni. Niti od manj zategnjene publike. Mladina je vživeto vpila že prej, med najbolj razburljivimi prizori, kaj šele po koncu filma, in se potem drenjala okrog prve vrste v dvorani, da bi čestitala ustvarjalcem. Ko so po predstavitvi filmske ekipe ljudje začeli postavljati vprašanja, kar niso mogli nehati, tako da so Q & A zaradi časovne stiske nazadnje morali prekiniti. In to niso bila samo vprašanja, to so bile predvsem osebne zahvale. Ljudje so to resno vzeli. Bili so hvaležni, da jim je nekdo podaril film, ki se jih je dotaknil. Neki ženski je šlo na jok od ganjenosti, ko se je jecljaje zahvaljevala.

OMB, sem si mislil: Pero je res posnel romantično komedijo leta!

Za boljši plasma

Ko sem Gajin svet gledal prvič, se mi je zdelo, da film ni ravno romantična komedija in da gre samo za marketinški trik — tako rekoč rom-kom rom-pom-pom — za boljši plasma filma.

Jasno, res bi bilo škoda, če bi ga gledali samo otroci (ki za dojemanje ne rabijo nalepk). Toda kako spraviti v kino tudi odrasle, če ne z vabo popularne žanrske oznake?

Po drugem gledanju pa sem ugotovil, da je to točno to — čeprav ne samo to.

Romantična komedija že-že, vendar romantična komedija za odrasle in za (odraščajoče) otroke.

Režiser Peter Bratuša in glavna igralka Tara Milharčič na snemanju filma Gajin svet lani poleti. — [Fotografija: Luka Karlin]

Družinska romantična komedija

V bistvu je Peter Bratuša izumil nov žanr. Mladinsko romantično komedijo. Ali še bolj natančno: družinsko romantično komedijo.

Romantična komedija je kot žanr že sama po sebi bastard med komedijo in ljubezensko dramo. Definira jo križanje huronskih in larmoajantnih ekstremov med lahkotnostjo in usodnostjo, duhovitostjo in resnobnostjo, celo slapstickom in patetiko.

In če vsaka prava romantična komedija rabi zaljubljena glavna junaka, ki ne moreta ali ne znata (spet) srečno živeti do konca svojih dni, potem ima Gajin svet tudi to.

To je v tem primeru sicer tricky. Po eni strani sta to od svoje eskapistično dobrodelne žene odtujeni gastro-whatever dr. med. Peter Ravnikar (Sebastijan Cavazza) in učiteljica zemlja-pleše saksofona negove hčerke Gaje (Tara Milharčič) Ema (Ajda Smrekar). Čeprav med njima iskrica preskoči že takoj, se lotevata ljubezni približno tako, kot se inšpektor (“višji inšpektor”) Hace (Lotos Vincenc Šparovec) — na sledi online psihopatu pedofilu (Boris Ostan), ki pa ga brez pomoči Gaje in njenega kihajočega hekerskega “palčka” Matica najbrž nikoli ne bi ujel — pripravlja na kolonoskopijo pri dotičnem doktorju.

Kako malo je treba

Po drugi strani pa je romantično in komično prikazan tudi odnos med očetom in hčerkama. Tako kot je po eni strani žalostno gledati, kako malo je treba, da se starši in otroci odtujijo — ker se odtujita starša sama, pa še otroci imajo svoje pubertetne muhe —, pa je po drugi tudi lepo videti, da se stvari lahko končajo tako, da je vse v redu. Z malo truda in sreče, nenazadnje pa tudi po zaslugi 11-letne deklice, ki si teh osnovnih stvari, kot so družina in varnost — pa iznajdljivost in prefriganost — ne pusti vzeti. 

Lik Gaje je ne samo posrečena kombinacija (prve slovenske) Pike Nogavičke in Kevina iz Sam doma, temveč tudi najboljša otroška glavna vloga po Maticu iz Sreče na vrvici — in to tako igralsko kot tudi scenaristično (da ne rečem literarno).

Tara Milharčič v vlogi Gaje in Anže Gorenc v vlogi Matica v filmu Gajin svet Petra Bratuše. — [Fotografija: Luka Karlin]

Kulturni vzorci (in predsodki)

Vedno se mi je zdel zanimiv fenomen slovenskega filma — vsaj bolj zabavnih, gledljivih primerkov, kolikor jih je pač bilo — in pop kulture nasploh, da so se nad mnogimi izdelki, namenjenimi odraslim — vsaj po defaultu, če že ne izrecno targetiranimi —, bolj kot starši navduševali otroci. In obratno.

To si razlagam tako, da mladi pač niso obremenjeni s kulturnimi vzorci, s katerimi večina odraslih sprejema in vrednoti domačo kulturno produkcijo (in načine produkcije).

Odrasli pa na podlagi istih vzorcev — da ne rečem predsodkov — cenijo tako imenovano vrhunsko produkcijo, ki pa deci ni blizu. To je podobno, kot če otroku dosledno kupujete lesene igrače, ki veljajo za kvalitetne, otroka pa ne zanimajo prav nič dlje kot najcenejše plastične.

Prebudili smo se v Gajin svet

Naj za konec ponovim del tega, kar sem lani jeseni napisal o Bratuševem prejšnjem (prvem) celovečercu. Čeprav sta si filma diametralno različna, je povedano spet vredno pozornosti zaradi režiserjevega pojmovanja slovenskega filma nasploh in ker velja za Gajo tudi:

“[Prebujanja se naseljujejo] v tisti prazni prostor slovenske kinematografije, kjer ni mainstreama. Kjer ni normalnih, preprostih, straightforward, realnih, profesionalno izdelanih, umetniško in socialno nepretencioznih in resnih, a zabavnih filmov, katerih režiserjem bi kritiki, ki niso bili ravno njihovi sošolci v gimnaziji [kot jaz, op. MC], lahko očitali samo to, da so prej snemali kuharske oddaje.”

“Prebujanja so film, kakršnih bi morali štancati na ducate. Naj snemajo tudi umetniške in intelektualne filme, pa žanrske, pa zatežene, pa politično in družbeno kritične, zaradi mene tudi komedije ali celo burleske po slovensko. Naj snemajo vse tisto, ob čemer kritiki že zdaj omedlevajo in kar publika bodisi ignorira ali pa dere v kino in prodaja lastno pamet za trenutek hektične sprostitve.”

“[Prebujanja] Petra Bratuše [so] v tem smislu ekstravaganca nove slovenske filmske normalnosti, ki ji kritiki ne morejo in nočejo slediti — ker je doslej na naših platnih še nikoli niso videli.”

Z desne proti levi: režiser Peter Bratuša, igralki Neža Smolinsky in Tara Milharčič kot sestri Tea in Gaja in njun filmski oče Sebastian Cavazza kot dr. med. Peter Ravnikar na snemanju filma Gajin svet lani poleti. — [Fotografija: Luka Karlin]

Na potezi je publika

Gajin svet je skratka film, ki je normalen tudi v tem smislu, da ponuja za slovenske ne samo filmske pojme nepredstavljiv koncept za vsakogar nekaj — namreč konsenzualno primeren film za celo družino (z dedki in babicami vred). Odraslim bo všeč ne zato, ker je primeren za njihove otroke, ampak ker bodo v njem prepoznavali tudi svoje lastne probleme, in ker mladinska vsebina ni tako dominantna — kaj šele infantilna! —, da bi jih odvračala.

Otrokom in mladini pa bo razen zaradi privlačne tematike in izpeljave všeč tudi zato, ker v njem ni ničesar, česar v odraslem svetu — in v filmu kot umetnosti — ne bi mogli razumeti ali kar bi jih celo dolgočasilo. Zadeva je totalno uravnotežena. Gajin svet ne bo za nič prikrajšal ne mladine ne odraslih, čeprav je obenem mladinski in odrasel.

Drznem si napovedati, da tudi Gajin svet ne bo deležen kdo ve kakšnega odobravanja tako imenovane strokovne javnosti. Mainstream mediji so po nagradah v Motovunu in na 24. SFF filmu in ustvarjalcem zdaj sicer naklonjeni, kritikom pa zagotovo ne bo všeč. Če ga bodo sploh šli ocenjevat. Ker je pač kao za otroke.

Na potezi je publika.


Gajin svet. Režija: Peter Bratuša. Scenarij: Špela Oblak Levičnik, Peter Bratuša. Kamera: Mirko Pivčević. Montaža: Tomislav Pavlic. Glasba: Sebastijan Duh. Scenografija: Miha Ferkov. Kostumi: Vesna Črnelič. Zvok: Matjaž Moraus Zdešar. Maska: Nataša Sevčnikar. Produkcija: Felina Films. Koprodukcija : RTV Slovenija. Sofinanciranje: Slovenski filmski center, Viba film. Igrajo: Tara Milharčič, Neža Smolinsky, Anže Gorenc, Sebastian Cavazza, Ajda Smrekar, Primož Pirnat, Lotos Vincenc Šparovec, Nataša Barbara Gračner, Jana Zupančič, Judita Zidar, Boris Ostan, Manca Dorrer, Katja Ogrin, Miha Brajnik, Štefan Kušar, Jernej Tozon, Gitica Jakopin, Žak Župan Galunič, Erik Fevžer Maksimovič, Jan Gaberšek, Nejc Lukežič. Dolžina: 89'.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE