Razpis za delovno mesto ministra za kulturo (m/ž)

24.8.2018 / 06:10 2 komentarja
Čakajo ga/jo lačni. Veliko smo izgubili in se na pomanjkanje tudi hitro navadili. Zdaj na videz mirno čakamo. Svežo kri.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Se še spomnite, kako je Janez Drnovšek leta 2000 iskal ministrico za kulturo? Kot junak v Fellinijevem filmu Amarcord, ki je z drevesa vpil: “Voglio una donna!” Morala je biti ženska. Potem smo skoraj dnevno gledali fotografije kandidatk na televiziji. Na koncu je zmagala Andreja Rihter (SD).

Upam, da se nam zdaj ne obeta podoben scenarij. Nenehno objavljanje, kdo je v igri za novo delovno mesto. V različnih fazah so se pojavljala neznana imena. Doslej edino znano ime je Dejan Prešiček — sem pa slišala, da ni dokončen izbor in da v poštev pridejo tudi drugi.

Gospoda Prešička ne poznam. Vem, da je glasbenik in direktor Konservatorija za  glasbo in balet v Ljubljani.

Zabavalo me je pismo Mitje Rotovnika, ki so ga povzemali včeraj v Odmevih. Gospoda odsvetuje. Zapisal je, da ga čudi, da je Mitja Čander podprl omenjenega kandidata in pripomnil, da “pisatelji spet mešajo štrene”.

V žrelo (koalicijske) politike

Vprašanje na mestu je, ali Mitja Čander kdaj že koga ni podprl in na ta način dosegel, da ga kličejo in sprašujejo, ali kaj ve, ali se kaj dogaja, ali ima koga v rokavu. Tudi če na videz ni, je plajer.

Rotovnik je predlagal Mirana Zupaniča. Miran je bil odličen predsednik Programskega sveta RTV Slovenija. Resda kratek čas, a je postavil visoke standarde. Natančen in dosleden, nikoli ni kompliciral po nepotrebnem, bil je odličen diagnostik stanja. Zaradi načelnosti je odstopil. Je tudi profesor in filmar. 

Če ga je Mitja Rotovnik omenil, potem predvidevam, da Miran Zupanič ve, kakšne načrte mu kuje. Artistom sicer želim, da se ukvarjajo s svojo primarno dejavnostjo. Zupanič pozna resor, razumen človek je, zna poslušati, ločiti argumente od plevela, pravnik v njem ni zaspal, opravilna sposobnost tudi ne. 

Toda ali bi ga bilo pametno vreči v žrelo — in predvsem, ali bi se pustil vreči sam — (koalicijskih) politikov?

Zgodovinski bazen

Če na hitro skočim v zgodovinski bazen in preletim dosedanjih 14 ministrov — 3 ženske in 11 moških; enkrat (v času Žige Turka) so ministrstvo kot resor zase ukinili in ga združili z znanostjo, športom in izobraževanjem —, lahko ugotovim naslednje:

  • Vsi pred Tonetom Peršakom — vključno z Julijano Bizjak Mlakar — so imeli to srečo, da jih je nasledil on, ki je postavil najnižje standarde opravilne sposobnosti, delovne vneme, (ne)vodenja resorja in upravljanja s področjem. Za nazaj lahko vsi kritiki utihnemo, češ, kako je bil(a) ta in ta slab(a). Hej, prišel je Peršak in jih vse premagal.
  • BDP delež proračuna ministrstva je od 2008 do 2015 nihal med 0,7% do 0,9%. Tu bi nam lahko bila za zgled primerljivo majhna Estonija z 1,3. Mokre sanje?
  • Najvišji proračun pomnimo iz obdobja Majde Širca Ravnikar. Leto 2009 je bilo fantastično: 200 milijonov plus. Zadnji proračun je okrog 150. Ne me lovit na cente in decimalke.
  • Vsem je ustrezal prastari Zakon o medijih in Zakon o RTV. Ga ministrice ali ministri niso hoteli, znali spremeniti? Ali pa jim nadrejeni — torej premier — tega ni dovolil. Merim na Boruta Pahorja.
  • Vse preveč je bilo brenčanja okoli Nacionalnega programa za kulturo. Boj za vstop, omembo in artikulacijo je bil srdit, NPK-ji pa praviloma preobsežni in neuresničljivi. Poleg tega gre za resolucijo. Edina obveza je letno poročanja šefa kulture o (ne)uresničevanju zapisanega. Pozabite.
  • Novi kulturni model je postal prežvečena floskula v času krize. Prenavlja se ga v dobrih časih, v slabih pa kriza in rezanje sama naredita “nov kulturni model”.
  • Občutek za teren je bil različen. Jožef Školč je bil spreten v neformalnem povezovanju umetnikov in gospodarstvenikov. Vasko Simoniti je bil eden redkih, ki je povedal kaj bo naredil. Ali nam je bilo všeč ali ne, vedeli smo, kaj se bo zgodilo. In se je. Kadroval je sicer katastrofalno, je pa filmarjem marsikaj omogočil. Majda Širca se je lotila prenove zakonodaje. Njeni medijski predlogi so nastajali v sodelovanju s terenom, a se jim je ta na koncu odrekel.
  • Ni se še zgodilo, da bi kdo skakal iz povprečja s konkretnimi predlogi, uredbami, zakoni, predlogi, povezavami. Vsi so previdni. Zadržani.

Artikuliranost

Kulturnikom in umetnikom manjka politične artikuliranosti. Ne moreš zahtevati vsega in potem kriče odkorakati. Ker vnaprej veš, da se to ne bo zgodilo.

Toda kljub temu jim je dobro prisluhniti. Ker delajo, znajo, zmorejo in ker so praktični, spretni, uspešni. Oni so tisti, ki delajo našo zgodbo o uspehu. Sicer pričakovano muhasti, ker hočejo veliko za vse in še več zase. Toda oni so tisti, ki udejanjajo to, kar šef ali šefica resorja poganja.

Naj bo profi

Minister (ali ministrica) naj bo politično močan in spreten. Opravilno sposoben. Dovolj pameten, da bo vedel, dokoder lahko seže sam in kdo od sodelavcev ga (jo) lahko potegne še dlje. Potrpežljiv, da bo prenašal in animiral zaposlene. Ti so tam že nekaj časa in bodo tam ostali tudi po mandatu.

Naj dela, komunicira s tistimi, ki delajo umetnost in kulturo. Ni treba, da se spozna na vse umetniške zvrsti. Naj bo profi, spreten s sopolitiki, promotor in advokat kulture.

In naj ne pride na ministrstvo počivat in se dobrikat vsem. Čakajo ga lačni. Veliko smo izgubili in se na pomanjkanje sumljivo hitro navadili. Zdaj na videz mirno čakamo. Svežo kri.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE