V Trzin, na Ig, na tržnico po nove/stare besede: vevnca, marsada, pogobnit

5.10.2018 / 06:08 5 komentarjev
Verjetno je že nešteto izrazov šlo v pozabo. Lahko jih uporabim v kolumni in poskrbim, da še vsaj malo ostanejo z nami.
NAROČI SE PRIJAVI SE

V zadnjem času sem poblesavila z izposojo knjig v knjižnjici. Poleg novih avtorjev sem si želela v knjigah najti kakšno novo besedo. Pa mi ni uspelo.

Mislila sem si, morda bi pa morala kam drugam po nove besede. Tja, kamor sem navajena — na tržnico.

In sem šla v trgovino z oreščki. Prodajalki sem rekla, naj mi nasuje 10 dek praženih lešnikov in po 10 dek lešnikov in brusnic, oblitih s čokolado. Naročeno je zajemala s posebno lopatko, ki se imenuje … — “vevnca”. Prvič sem slišala ta izraz. Rekla je, da je menda gorenjski.

Veveríca

To besedo bi najlažje povezala z domačo besedo “veverca” ali knjižno “veverica”.

Ko je bil sin še majhen, je šel po kopanju ponavadi v posteljo. Imel je mrzle nogice, zato sem mu rekla, da naj jih dá pod odejo — če ne, bo prišla veverica iz Mosteca in mu jih pojedla.

Besedo “veverica” sem nalašč naglasila “veveríca”. Naglas na i-ju jo je naredil še strašljivejšo. Sin se je smejal in se pri treh letih veverice ni bal. Če sva v Mostecu kdaj naletela na veverico, ji je dal lešnike zobat.

Novo besedo sem iskala še drugje, tudi na mojem domačem Igu.

Zanimivo, kako zlahka je ljudstvo spreminjalo angleške izraze v slovenske. Moja stara mama z Iga ni znala angleško in seveda ni vedela, kako se izgovori “with the god”. Vedela pa je, kaj to pomeni — da je nekdo “šel z bogom”, da je konec z njim. 

Ampak po svoji teoriji ni rekla, da je šel “with the god”, ampak “fitegot”. Krasna, jedrnata beseda. Takoj sem si jo zapomnila.

Ni moja dolžnost

Še ena ižanska mi je ostala v večnem spominu.

Sorodnik je enkrat rekel, da si bo potegnil “marsado” nad garažo. Ko mi je bolj podrobno razložil, kako bo gradil, sem ugotovila, da je mislil “mansardo”. Ampak priznam, da mi je bila bolj všeč “marsada” — dovolj duhovita, da si jo zapomnim in uporabljam.

Moja asistentka, ki živi v Trzinu, mi je povedala trzinsko posebnost. Razlagala mi je, da se sekira, ker v Trzinu ni več močvirja, ker je vse pozidano in ne moreš več “pogobnit”. To pomeni “pogrezniti se”. Bala se je, da bo beseda odšla v pozabo.

Verjetno je že nešteto izrazov šlo v pozabo. Ni moja dolžnost, da jih ohranjam. Lahko pa jih uporabim v kolumni in poskrbim, da še vsaj malo ostanejo z nami.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE