Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat’ Barcolano! (No, vsaj Slovenci.)

16.10.2018 / 06:10 1 komentar
Top news samo v SLO. Kaj hoče TVS povedati s to jadralsko evforijo? Da je Trst naš? Da daleč seže naš kozmopolitizem?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pri vsem tem ponarejenem domoljubju, ki se dandanes širi kot zapoznela kuga iz časov pomladi narodov v 19. stoletju, je še tem bolj šokantno, da slovenska nacionalna televizija v svoja poročila kot prvo novico uvrsti tržaško, italijansko jadralno regato.

Kaj hočejo s tem povedati? Da je Trst spet ali še vedno naš? Ali morda vsaj malo? Bi radi poudarili, da smo Slovenci tudi mediteranski narod? Da smo v prijateljskih odnosih z Italijo? Da naš kozmopolitizem seže do tržaškega zaliva? Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat’ 15 vozlov? Da ob nedeljah paše, če se seznanimo s prijazno soft novico, ki nas enkrat za spremembo ne spravlja v slabo voljo?

Resno mislim. Kakšen news je Barcolana — ki jo je lektorska jezikovna oblast po drugi strani začela striktno sloveniti kot Barkovljanko, čeprav noben Slovenec nikoli ne bo temu tako rekel (in tudi ne vem, zakaj bi) —, da jo je tistega večera treba narediti za top news v Sloveniji, čeprav se je dogajala v Italiji?

Po defaultu nič pametnega

Če že gledam poročila na TV Slovenija, gledam ponavadi Odmeve. Včasih — poudarjam: slučajno, če je televizor pač prižgan kot background, nenamensko, eventualno proti svoji volji, da ne rečem iz lenobe ali ker ne najdem prekletega daljinca — pa gledam tudi Dnevnik.

Vsaj v tem drugem primeru vedno znova ugotovim, da ničesar ne zamujam, če ga ne gledam. Zlasti v nedeljo, ko se po nekem družbeno-političnem defaultu nič pametnega ne dogaja. Vsaj ne v Sloveniji.

To se mi je nazadnje zgodilo to nedeljo zvečer, ko so bile v Dnevniku TV Slovenija top novice (po tem vrstnem redu) naslednje: 1. Barcolana, 2. težave slovenske nogometne reprezentance, 3. Pahorjeve težave pri iskanju kandidata za guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic in 4. kakšni bi bili rezultati, če bi bile volitve danes.

Skratka, koncentrat newsa, ki ni najpomembnejši, da ne rečem komajda relevanten nasploh — kaj šele za slovensko publiko.

TVS proti RAI, HTV …

Jadranje me ne zanima, to že moram povedati. Ampak tudi kot medijski potrošnik ne razumem, kako lahko v Sloveniji iz tega narediš glavno novico v večernih poročilih na nacionalni televiziji. To ni bila glavna, začetna novica v nobenih večernih poročilih na nacionalni televiziji niti v Italiji. Niti v Furlaniji–Julijski krajini! V Raijevem (TG1)  je bila Barcolana na vrsti šele pri 25. minuti, v regionalnem TDD v slovenščini pa v športnem bloku pri 10. minuti!

In ali morda mislite, da je v večernih poročilih poročala o Barcolani recimo HTV? Take a wild guess!

Seveda pa je bil v Dnevniku HTV spodoben prispevek o znameniti srbski, jugoslovanski igralki Mileni Dravić, ki je umrla v soboto zvečer. In če mislite, da ji je TVS v Dnevniku posvetila kakšno minuto, take še en wild guess!

Pri vsem tem ponarejenem domoljubju, ki se dandanes širi kot zapoznela kuga iz časov pomladi narodov v 19. stoletju, je še tem bolj šokantno, da slovenska nacionalna televizija v svoja poročila kot prvo novico uvrsti tržaško, italijansko jadralno regato.

Vprašanje za milijon evrov RTV prispevka

Vprašanje za milijon evrov RTV prispevka se glasi: ali je možno domnevati, da Barcolana Slovence res tako zelo zanima?

Da zanima Primorce, ki radi pogledujejo na drugo stran lavorja, še nekako verjamem. Tudi verjamem, da zanima ljubitelje jadranja. In nikakor ne mislim, da TVS ne bi smela streči radovednosti Primorcev in ljubiteljev jadranja. Ali je to top news, pa je seveda drugo vprašanje.

Kaj pa Gorenjce? Štajerce? Prekmurce? Dolenjce?

Dopisnica iz Trsta si je celo dovolila, da je dveminutni prispevek začela z italijansko domoljubnim posnetkom preleta eskadrilje Frecce Tricolori, ki je na navdušenje 300.000-glave tržaške publike vse narodov in narodnosti puščala za sabo dim paradižnika, mocarele in bazilike.

Sledilo je pričevanje lokalke, ki je rekla: “Sono entusiasta. Sono davvero felice di essere qua e di partecipare,” potem pa še Hrvata z Reke, ki je povedal, da prihaja vsako leto in fotografira.

Komu na ljubo in čému v korist?

Res je seveda, da če bi se slovenski mediji — na čelu z RTV Slovenija — zanašali oz. sklicevali na recipročnost interesov pri izbiri novic iz tujine, potem ne bi poročali skorajda o ničemer, kar se je zgodilo v tujini.

Disproporc med zanimanjem, ki ga slovenski mediji kažejo do tujih tém in dogodkov, in zanimanjem, ki ga kažejo v drugih državah do slovenskih tém in dogodkov, pa je vendarle šokanten.

Barcolana je samo oktobrski in v oči bijoč primer, ki pa niti ni najbolj zgovoren za podkrepitev te teze. Še bolj smešna je ta neuravnoteženost s Hrvaško. Slovensko zanimanje je veliko večje od hrvaškega tudi pri tipično bilateralnih slovensko-hrvaških temah, kakršna je arbitraža.

Seveda ne moremo reči, da hrvaški mediji o njih poročajo bolj objektivno in manj navijaško — toda zagotovo v Sloveniji te teme obravnavamo bolj dramatično, celo senzacionalistično, v vsakem primeru pa neskončno bolj ekstenzivno. Komu na ljubo in čému v korist?

Breaking: Volitve, ki jih ni (bilo)

Ne ljubi se mi podrobneje spuščati v druge čudne teme, priobčene v nedeljskem Dnevniku, ker nimajo nobene veze s tem bizarnim kvazikozmopolitizmom, s to smešno sosedsko radovednostjo na razprodaji rabljene robe odprtosti do drugih.

Ker pa so podobnega medijskega vica, naj opravim z njimi v enem stavku ali dveh:

  • Nogomet: Če ne bi bila nedelja, vprašljivost selektorskih kompetenc nikoli ne bi presegla meja športnega bloka na koncu poročil. Jaz bi tudi raje videl Keka na čelu reprezentance, ampak so what?
  • Pahor: Nasplošno ne prenašam novic, napovedanih z besedami: “Nad predsedniško palačo se zgrinjajo temni oblaki.” — niti v primeru, če se v nadaljevanju, v sicer korektnem prispevku (Tanje Gobec) izkaže, da zavračanje Pahorjevih nominirancev ni niti prvi niti najbolj eklatanten primer predsedniških predlogov, ki niso šli skozi.
  • Volitve: Kot da ne bi imeli poln kufer politizirajočega, politikantskega in že tako ali tako nezanesljivega napovedovanja volilnih razultatov pred volitvami, nam s tem težijo celo štiri mesece po volitvah.

S tem zadnjim v zvezi lahko rečem samo tole: danes — namreč v nedeljo, 14. oktobra 2018 — ni bilo volitev in nam totalno dol visi, kdo bi zmagal v primeru, če bi bile. Nihče ne more zmagati na volitvah, ki jih ni.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE