Poskus medijskega umora ob moji kandidaturi za guvernerja BS

28.10.2018 / 06:10 2 komentarja
Kredit za nepremičnino, ki si ga lahko privoščiš? Avto na lizing? Monetizacija strokovnega znanja? Od kdaj je to greh?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Medijski umori so zanimiva, vendar boleča zadeva. Najbolj se spomnim linča kolega Franceta Arharja, ki so ga mediji z objavo njegove plače predsednika uprave Vzajemne učinkovito odstranili kot kredibilnega kandidata za predsednika Republike Slovenije.

No, zdaj se nekaj podobnega dogaja tudi meni — in to še preden sem postal uradni kandidat za karkoli in še preden sem dobil priložnost, da sam predstavim svojo “kartoteko”.

Na Siol.net sta novinarja Primož Cirman in Vesna Vuković napisala pre-emptive članek z naslovom Zakaj so visoki dolgovi Jožeta Damijana težava. V njem poskušata načeti mojo kredibilnost v vlogi morebitnega kandidata za guvernerja Banke Slovenije.

Na njun zapis ne bi reagiral, če ne bi bil poln netočnosti in tendencioznega prikazovanja podatkov. Spoštujem novinarsko delo in se ne želim spuščati v medijsko vojno, rad bi pa predstavil dejstva. Sploh pa ne mislim špekulirati, da bi moja morebitna kandidatura utegnila koga motiti.

Povabilo, premislek, pogovor

Res je, da so me pred časom klicali predstavniki nekaterih političnih strank, če bi me zanimala kandidatura za funkcijo guvernerja BS. Vzel sem si čas za premislek. Načeloma me politične funkcije ne zanimajo, zato sem vse ponudbe doslej — razen tiste leta 2005 — dosledno zavračal.

V tem primeru sem razmislil o izzivih, ki čakajo BS v prihodnjih letih, o lastnih profesionalnih izzivih in o posledicah za moje zasebno in družinsko življenje.

Po premisleku in po pogovoru z družino so prevagali izzivi inštitucije, za katero bi kandidiral.

Kot glavne izzive BS vidim:

  • učinkovito obvladovanje tveganj slovenskega finančnega sistema v času prihodnje gospodarske krize, ki se vse bolj grozeče približuje;
  • učinkovito izvajanje monetarne politike BS, znotraj mandata BS kot dela Evrosistema, z namenom doseganja cenovne in makroekonomske stabilnosti slovenskega gospodarstva;
  • reševanje problemov, ki so načeli kredibilnost BS v času sanacije slovenskega bančnega sistema (ustreznost postopkov glede dokapitalizacije bank, izbris in sodno varstvo pravic lastnikov podrejenih obveznic);
  • odgovornost BS javnosti in ustreznost načinov revidiranja poslovanja BS.

Preverjanje podpore, “kreativne” interpretacije

Ob načelnem soglasju sem kandidaturo pogojeval s preverjanjem zadostne politične podpore moji kandidaturi. In v nekaterih pogovorih v zadnjih dneh se je izkazalo, da bi bilo v DZ mogoče zbrati potrebno večino glasov. Na podlagi te informacije sem se nameraval čez vikend ponovno pogovoriti z družino, ali je pripravljena na vse posledice, ki iz tega sledijo. Tudi na takšne, ki sledijo iz zapisa na Siol.net, ki je — kot rečeno — poln netočnosti in tendencioznosti.

Tovrstne pomanjkljivosti v pisanju Primoža Cirmana in Vesne Vuković sem že velikokrat opazil. Ne bom se spuščal v to, ali gre za posledico pomanjkanja informacij ali za namerne, “kreativne” interpretacije informacij.

Resnici na ljubo moram omeniti, da mi je v četrtek njun novinarski kolega Tomaž Modic po e-pošti poslal pet vprašanj, na katera naj bi mu odgovoril do do 16. ure. Ker pa sem bil v četrtek ves dan na poti na konferenco v ZDA, sem e-pošto lahko prebral šele zvečer ob 20. uri po ameriškem času oz. v petek ob 3. uri zjutraj po slovenskem.

Izkušnje

Kaj v zapisu novinarjev Primoža Cirmana in Vesne Vuković ne drži oz. je tendenciozno predstavljeno? Naj izpostavim samo nekaj ključnih poudarkov.

“Ob morebitni izvolitvi bi bil Damijan prvi guverner, ki [je] banko v resnici od znotraj videl le kot njen komitent. Nikoli namreč ni sedel ne v upravi, ne v nadzornem svetu katere od domačih ali tujih bank, ne v Svetu Banke Slovenije.”

Seveda so notranje izkušnje z vodenjem in nadziranjem poslovne banke ali sedenje v svetu centralne banke pomembne, vendar je vodenje centralne banke bistveno več kot nadziranje poslovanja poslovnih bank.

Centralna banka je predvsem inštitucija, ki izvaja monetarno politiko kot eno od dveh ključnih makroekonomskih politik (druga je fiskalna). In po pogodbi o EU je primarni cilj delovanja centralnih bank v Evrosistemu vzdrževanje cenovne stabilnosti, podredno pa še druge splošne ekonomske politike.

Za razliko od bank v Evrosistemu ima ameriški FED na prvem mestu polno zaposlenost, temu pa sledita cenovna stabilnost in zmerne dolgoročne obrestne mere. To pomeni, da centralni bankirji potrebujejo širša, makroekonomska znanja.

Konkretno, Mitja Gaspari ali Marko Kranjec tudi nista imela izkušenj iz poslovnih bank, preden sta postala guvernerja. Marko Kranjec in France Arhar pred nastopom funkcije guvernerja nista delovala v Svetu BS.

Naj kot zanimivost omenim, da sem leta 2003, ko me je klical tedanji prvak opozicije in me vprašal, ali me zanima članstvo v Svetu BS, ponudbo zavrnil in predlagal Boštjana Jazbeca.

Ključna predmeta, ki ju predavam na Ekonomski fakulteti, sta Makroekonomija 2 in Evropski monetarni sistem, ki se neposredno nanašata na makroekonomsko funkcijo centralne banke nasploh in specifično centralne banke v Evrosistemu.

V zadnjih letih sem naredil nekaj empiričnih študij s področja reševanja problemov slabih kreditov, od tega dve za EBRD (povezave na to najdete na mojem blogu), o helikopterskem denarju in podobno, nekaj pa sem jih na povabilo BS in Združenja bank Slovenije tudi predstavljal na njiihovih konferencah. Tudi v “akademski odličnosti” sem v mednarodnih primerjavah kar visoko (več v nadaljevanju).

Zadolženost

Glede kreditov:

“Damijan ima visoke osebne dolgove. Po javno dostopnih podatkih ima na svoji nepremičnini vpisani hipoteki za dve najeti posojili. Junija 2007 si je pri banki Unicredit izposodil 587.000 CHF po obrestni meri šestmesečni CHF libor s pribitkom v višini 1,3%. Kmalu zatem, aprila 2008, si je pri isti banki izposodil še 40.000€. […]”

“Posojilo je najel v švicarskih frankih, ki so se v zadnjih letih v primerjavi z evri močno okrepili. To je podražilo tudi posojila v tej valuti. V tem obdobju je tako Damijan ob upoštevanju, da je obrestna mera libor negativna, odplačal le približno 20.000€ evrov glavnice in kar 200.000€ obresti. Do leta 2037, ko zapade omenjeno posojilo, mora Damijan vsak mesec poplačati še približno 1.400€ dolga zgolj od stanovanjskega kredita.”

Res je, sredi leta 2007 sva s partnerko za nakup in sanacijo hiše najela kredit, večji del v švicarskih frankih, preostalo pa v evrih. Kredit v evrih je bil že poplačan, za mojo polovico preostalega kredita v frankih pa plačujem mesečno anuiteto v višini okrog 900€.

Glede na to, da novinarja namigujeta, da sem prezadolžen, naj navedem, da moja plača na ekonomski fakulteti znaša okrog 2.500€ (neto). Ob tem pa sem (ob soglasju Univerze v Ljubljani in v skladu z našo zakonodajo) še 20-% zaposlen na belgijski Univerzi v Leuvnu, kjer mesečno dodatno prejemam okrog 1.100€ plače, kar je več kot znaša mesečni obrok anuitete za kredit.

V dobrih enajstih letih še nisem zamujal s plačevanjem anuitet banki.

Od kdaj je greh imeti kredit za nepremičnino, v kateri stanuješ? Še posebej, če si lahko servisiranje tega kredita brez težav privoščiš?

“Ob tem, ko je Damijan le polovični lastnik hiše, odplačuje še lizing za osebno vozilo.”

Res je. Kot velika večina ljudi — ne samo Slovencev — sem avto “kupil” na lizing. Ne poznam ljudi v moji okolici, ki bi si lahko iz poštenega zaslužka privoščili nov avtomobil za gotovino. Slišal pa sem za politika, ki je to naredil in ima težave s pojasnjevanjem izvora svojega premoženja.

Mesečni obrok za lizing avtomobila plačujem iz prihodkov od svetovalne dejavnosti.

Konflikt interesov

Glede bojazni pred mojim potencialnim konfliktom interesov:

“In tretjič, visoka Damijanova zadolženost v frankih pomeni tudi nevarnost za morebitni konflikt interesov.”

“Kot je znano, je Banka Slovenije v zadnjih letih ‘v vojni’ z Združenjem Frank, ki si prizadeva za sprejetje zakona o samodejni pretvorbi posojil v švicarskih frankih v evre. Proti Banki Slovenije je leta 2016 vložilo tožbo in napovedalo ovadbe. Očita ji, da je v obdobju, ko je posojilo najel tudi Damijan, popolnoma zatajila v vlogi regulatorja.”

Tega konflikta interesa ni in ga ne bo. Na mizi imam ponudbo moje poslovne banke za konverzijo kredita iz frankov v evre (po enakih pogojih kot za vse druge komitente). V hipotetičnem primeru, če bi se odločil za kandidaturo za guvernerja in bil potrjen v Državnem zboru, bom seveda pred zaposlitvijo na BS opravil konverzijo kredita iz frankov v evre. Torej konflikta interesov ne bo.

Glede moje poslovne, svetovalne dejavnosti:

“Najaktivnejši je bil na področju logistike. Delal je za Slovenske železnice (SŽ) in jim pomagal odpirati vrata pri nekdanjem ministru za finance Dušanu Mramorju.”

Ne drži. O SŽ se s kolegom Mramorjem nikoli nisva pogovarjala, niti nisem nikoli spoznaval Mramorja s predstavniki SŽ ali vzpostavljal kontaktov. To so zlahka preverljiva dejstva pri omenjenih osebah oziroma inštitucijah.

“V javnosti je postal verjetno najglasnejši zagovornik čimprejšnje gradnje Drugega tira Divača–Koper s proračunskim denarjem. Za Luko Koper je leta 2015 pripravil možnosti financiranja Drugega tira in jih predstavljal ministrstvu za finance.”

Ne drži. Študijo o možnostih financiranja Drugega tira, ki jo je naročila Luka Koper, smo s kolegi soavtorji januarja 2015 javno predstavljali na Ekonomski fakulteti, kjer smo jo tudi naredili (CPOEF), nikoli pa je nismo predstavljali na ministrstvu za finance.

“Od januarja letos sta [z ženo, op. JPD] solastnika družbe Grant Thornton Consulting, ki se ukvarja z računovodskim in davčnim svetovanjem.”

Ne drži. Z ženo sva od februarja letos solastnika in partnerja v družbi Grant Thornton Advisory, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem.

Od kdaj je prepovedano ali greh, da se profesorji ukvarjajo s komercializacijo svojega znanja? Prav pomanjkanje te komercializacije znanja “univerzitetnikov” — ki jo strokovno sicer imenujemo “prenos znanja z univerz v gospodarstvo“ — je ena največjih slabosti v slovenskem poslovno-inovacijskem ekosistemu.

Zame to pač ne velja, pa če koga to moti ali ne. Očitno na trgu obstaja povpraševanje po mojem znanju, sicer ne bi dobival toliko mednarodnih in domačih raziskovalnih in svetovalnih projektov.

Naj dodam, da sem v desetih letih, odkar se ukvarjam s poslovnim svetovanjem, večino prihodkov opravil z izvozom — torej za tuje naročnike. Tudi v Grant Thornton Advisory se večina mojih aktivnosti nanaša na mednarodne projekte.

Je pa res, da ta angažma zahteva veliko energije in časa, delovnih večerov in vikendov in neprespanih noči, čeprav bi lahko poležaval na kavču pred televizijo ali se kako drugače predajal brezdelju.

Akademska odličnost

Ponavljam: spoštujem novinarsko delo, ki se mi zdi izjemno pomembno, saj novinarji z razkrivanjem zadev, ki so v javnem interesu, opravljajo pomembno, če ne celo najpomembnejšo nadzorno funkcijo v družbi.

Kljub temu pa morajo pri svojem delu slediti resnici in dejstvom, ne pa se posluževati manipuliranja in špekulacij oz. tendencioznega prikazovanja podatkov.

Samo to zamerim novinarjema meni posvečenega članka. Če bi počakala, bi ta dejstva ob vložitvi kandidature, sploh pa po morebitnem prevzemu funkcije sam javno razkril.


Ne želim se hvaliti ali kaj podobnega, želim pa omeniti naslednja dejstva v zvezi s mojo akademsko odličnostjo:

spadam med top 7% najbolj citiranih ekonomistov v svetovnem merilu — in sicer tako po SSRN kot RePec lestvici;

po številu citatov (mojih raziskovalnih akademskih člankov) v zadnjih desetih letih sem na prvem mestu med slovenskimi ekonomisti;

v zadnjih 15 letih sem sodeloval v desetini EU raziskovalnih projektov, v številnih projektih, ki so jih financirale druge mednarodne organizacije (Svetovna banka, OECD, EBRD …), tuje raziskovalne agencije itd. (tudi letos imamo odobrena dva velika mednarodna raziskovalna projekta);

zaradi moje raziskovalne dejavnosti, angažmaja glede raziskovalnih konferenc (Ljubljana Empirical Trade Conference) in dela pri “vzgajanju” mladih akademskih ekonomistov smo Ekonomsko fakulteto tudi na raziskovalnem področju “postavili na zemljevid“, saj na področju empiričnega raziskovanja v mednarodni trgovini ljubljanska Ekonomska fakulteta spada med top štiri evropske raziskovalne centre;

zaradi moje svetovalne in publicistične dejavnosti (kolumne v časopisih, blog) moja pedagoška dejavnost ne trpi, saj imam že leta presežke opravljenih pedagoških ur;

študentske ocene mojih pedagoških aktivnosti so zelo visoke, sem tudi mentor vrsti odličnih magistrskih in doktorskih študentov — po kriteriju odličnosti mojih doktorskih študentov med top 6% ekonomistov v svetovnem merilu.


OpombaTekst je bil objavljen v petek, 26. oktobra 2018, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Odziv na pisanje glede moje morebitne kandidature. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

Jože P. Damijan: “Tovrstne pomanjkljivosti v pisanju Primoža Cirmana in Vesne Vuković sem že velikokrat opazil. Ne bom se spuščal v to, ali gre za posledico pomanjkanja informacij ali za namerne, ‘kreativne’ interpretacije informacij.” — [Fotografija: Marko Crnkovič]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE