Delov naivnež Luka Mesec

3.11.2018 / 06:10 3 komentarji
Kako je Delo z argumentacijsko pomoto glede prodaje NLB razglasilo Luko Mesca za naivneža — zraven pa še svoje bralce.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Na Petričevem Delu prihaja do pospešene medijsko-ideološke evolucije novinarskih postopkov in naracij. Naslov Naivni vlagatelj Luka Mesec še pred letom ali dvema najbrž ne bi bil mogoč. Ne znam si predstavljati, da bi v preteklosti — ali niti danes — lahko brali naslove “Naivni vlagatelj Miro Cerar”, “Naivni vlagatelj Dejan Židan”, “Naivni vlagatelj Janez Janša”, “Naivna vlagateljica Alenka Bratušek” in podobnih.

Zakaj in kako je torej postal naiven koordinator stranke Levica? Kje je razlika, odkod se je vzela? Zakaj so nekateri politiki okvalificirani kot naivneži, drugi pa ne?

Kdo je avtor prispevka, bi skorajda lahko uganili po citiranem naslovu: Karel Lipnik, ki je na Delo prišel iz Financ, je tako rekoč garant za agitacijsko pisavo. Pojasnilo, zakaj je Mesec naiven, je velikodušno razvidno že iz podnaslova: “Vseh prihrankov ne gre vložiti v eno samo naložbo”.

Eni naivni, drugi ne

Naj spomnim na kontekst. Mesec je pred dnevi povedal — med drugim ga je povzelo ravno Delo —, da nasprotuje prodaji NLB. Da v njegovi stranki zagovarjajo domače lastništvo in da bi sam bil pripravljen lasten denar vložiti v nakup delnic:

“V Levici bomo naredili vse, da se izsiljena prodaja NLB ustavi. Če to ne bo mogoče, pa vztrajamo, naj NLB vsaj ostane v domačih rokah. V primeru dogovora za državljanski odkup sem pripravljen v delnice NLB investirati vse svoje prihranke.”

Trdim, da ne gre samo za ideološko operacijo, kakršna je za Delo normalna, normirana, normalizirana, temveč tudi logično zmoto, s katero je novinar opremil smisel Mesčeve izjave.

Iz Mesčeve izjave ne moremo sklepati, da zagovarja vlaganje vseh (svojih) prihrankov v eno samo naložbo. Sklepamo lahko samo to, da bi bil pripravljen to storiti v primeru dogovora za državljanski odkup.

Novinar Dela interpretira Mesčevo namero tendenciozno in svoje razumevanje utemeljuje z naslednjim argumentom: Luka Mesec je pripravljen v delnice NLB investirati vse svoje prihranke; ker pa vseh prihrankov ni dobro vložiti v eno samo naložbo, je Luka Mesec torej naiven vlagatelj.

Napačen akcent

V teoriji logičnih zmot temu pravijo napačen poudarek (akcent). Pri tem izpeljemo sklep iz spremenjenega, običajno neustreznega ali neintendiranega poudarka besed ali fraz, ki nastopajo v premisah argumenta. To se zgodi, če sklep ni izpeljan iz izvornega pomena premise, določenega z ustreznim poudarkom.

To lahko dosežemo na različne načine — recimo s citiranjem besedila izven konteksta: iz izvornega konteksta, ki je fiksiral njen pomen, frazo prenesemo v drugega, s čimer se njen pomen spremeni, in iz nje izpeljemo sklep, ki ga v izvornem kontekstu ne bi mogli izpeljati.

Mesec je skratka postal naiven vlagatelj preprosto zato, ker menda ni dovolj dobro razmislil o razpršitvi svojega investicijskega portfelja in bi vse, kar ima, investiral v NLB. A kot rečeno, niti najmanjšega razloga ni, da bi verjeli, da je bil v tem poudarek njegove izjave.

Omeniti je treba, da poudarjene besede ali fraze same po sebi niso zmotne. Zmotne postanejo šele takrat, ko iz njihovega spremenjenega poudarka izpeljemo sklepe, ki jih sicer ne bi.

S kakšnim namenom to storimo, ni nepomembno vprašanje. Toda pri Delu se niti niso želeli izogniti zmoti napačnega poudarka in temu, da ne citirajo izven konteksta. Najbrž so računali na bralčevo nevednost in argumentacijsko nekompetenco — v bistvu na njegovo naivnost.

Dobro za njih, ne dobro za nas

Zanimivo bo spremljati, ali bo Delo z enako vnemo obravnavalo tudi stališče glavne opozicijske stranke in njenega vodje, ki prodaji NLB nepričakovano nasprotuje. To je novo, toda na drugi, politični metaravni, tudi zelo pričakovano.

Če aktualna vlada hoče narediti nekaj, kar bi po prepričanju opozicije morala storiti — in čeprav bi to naredila tudi opozicija sama —, je temu treba nasprotovati ravno zato, ker bi to za to vlado in državo bilo dobro. Kajti kar je dobro “za njih”, nujno ni dobro “za nas”. Torej je treba dobremu za državo nasprotovati tudi vsakič, ko v danem trenutku to v političnem smislu domnevno ni dobro “za nas”.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v petek, 2. novembra 2018, pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE