Tomc proti Kardumu: V Kinu Šiška pa verjamejo v zlate dečke?

7.11.2018 / 06:08 2 komentarja
V zaprtem sistemu za marsikoga ni prostora. Ljudje z dolgo kilometrino in izkušnjami se lahko hitro znajdejo na cesti.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Gregor Tomc javno opozarja Simona Karduma, da je ob ustanavljanju Kina Šiška — ko so pisali statut — Kardum sam rekel, da po drugem mandatu ne bo več kandidiral za direktorja Kina Šiška. Zdaj Tomca moti, da se bo Kardum — z ekipo vred — maja 2019 tretjič prijavil na razpis.

Resda bi bilo bolje, če Simon Kardum tega takrat ne bi rekel. Toda zakon ne omejuje mandatov direktorjev javnih inštitucij [in zato tega tudi ni v statutu, op. Fp].

Hmm, ali je predstavnik MOL in predsednik sveta Kina Šiška Gregor Tomc o tem govoril na sejah, ki jih vodi? Spodbujal debato na to temo? Je to predlagal? Protestiral proti Kardumovi ponovni kandidaturi? Zakaj tega ni storil tam? In zakaj je — kot s strela z jasnega — to napisal za Delo?

Je hotel promovirati svojega kandidata, ki ga v tekstu predlaga? Je kandidata za novega direktorja nagovarjal, naj se prijavi, in to javno napisal kot predsednik Sveta KŠ in predstavnik MOL? Ali kot zagret posameznik?

Pridejo in grejo z direktorjem

Tomčev zapis odpira še veliko drugih vprašanj. Kino Šiška je eden tistih redkih javnih zavodov, kjer ekipa pride in gre z direktorjem. Vsi so torej zaposleni na mandat. Za razliko od drugih, podobnih inštitucij — ki jih je sicer vse manj —, kjer so v glavnem vsi zaposleni za nedoločen čas, medtem ko je direktor edina nova oseba, od katere potem vsi pričakujejo čudeže. Da je mandat umetniškega direktorja vezan na glavnega direktorja, tudi ni nujno in še manj pogosto.

Kam lahko po prenehanju funkcije ali po odstavitvi direktorice in direktorji sploh gredo? Če nekdo dela dobro, zakaj bi ga odstavljali? Je smiselno omejevati mandate direktorjev javnih inštitucij? Če direktor javnega zavoda dela ne opravlja dobro, ga lahko predstavniki ustanoviteljev v svetu ustanove kadarkoli na to opozorijo in ga — če prepričajo večino članov sveta — tudi odstavijo.

Je prav, da direktorji gledališč niso najbolje plačani v svoji hiši? Čeprav so pravno in osebno odgovorni za ustanovo in program, jih prvaki — pa ne samo nagrajeni in ne nujno starejši igralci — prekašajo v plačah. Pa nimam čisto nič proti temu, da so igralci dobro plačani.​

Niso vsi profesorji

Kam lahko gre človek, če ga odstavijo v politiki, ker jim pač ni pogodu? Kam lahko gre politik po izteku mandata? Ti ljudje so kot kužni. Slišim pripombe, češ, saj se lahko vrnejo nazaj predavat ali kamorkoli že na prejšnje delovno mesto. To jim omogoča zakon.

Drži. Toda niso vsi profesorji. Kaj se zgodi, če je med bivšimi politiki prej brezposelni, es-pe ali samozaposlen v kulturi? Bil je v politiki — torej smrdi. Karkoli že si kdo misli o politikih in direktorjih, po mojem bi morali biti za svoje delo plačani veliko več kot so. Tudi zato, ker so po odhodu iz politike težje zaposljivi.

Mimogrede, čeprav je to tema za poseben zapis: je prav, da direktorji gledališč niso najbolje plačani v svoji hiši? Čeprav so pravno in osebno odgovorni za ustanovo in program, jih prvaki — pa ne samo nagrajeni in ne nujno starejši igralci — prekašajo v plačah. Pa nimam čisto nič proti temu, da so igralci dobro plačani.

Multipraktiki

Se spomnite primera Janeza Pipana? Dramo SNG Ljubljana je vodil dolgo. Da je Drama vrhunska gledališka inštitucija, je njegova zasluga. Nekaj časa, ko mu niso podaljšali mandata, je bil brez dela. “Vas je kdo poklical? Vam ponudil vsaj režijo? Vas je kak kolega vprašal, kako ste,” sem ga spraševala. “Ne,” je skopo odgovarjal. Sčasoma je postal hišni režiser v Celju, zdaj dela kot profesor tudi na AGRFT, po dolgih letih se je vrnil v Dramo režirat Hlapce.

V celjskem gledališču dela tudi Borut Smrekar. Pravnik in dirigent je prej vodil Opero in balet SNG Ljubljana. Tam je naredil red in delal dober program.

Toda ali bi imel delo, če ga Tina Kosi ne bi povabila v SLG Celje na nižje, manj plačano delovno mesto? Možno, da ne. Predstavljam si, da marsikdo zdaj skače v luft, češ, Smrekar kot človek neizprosen, zatežen, strog … Hej, pa saj ni kandidiral za najbolj prijaznega soseda! Bil je direktor inštitucije!

Tu in tam slišim očitke, da so tudi na nevladnem področju v kulturi direktorji večni. Marsikdo med njimi tudi ne bi bil več direktor, če bi vedel, da si bo denar lahko služil kje drugje. Toda vprašanje je, kje?

V skorajda neprodušno zaprtem sistemu v Sloveniji za marsikoga ni prostora. Izobraženi, preverjeni ljudje z dolgo kilometrino in izkušnjami se lahko hitro znajdejo na cesti. Na to bi morali misliti tisti, ki v imenu birokracije terjajo vedno več produkcije za vedno manj denarja. Vse to delo mora nekdo opraviti. Multipraktičnost je kratkotrajna rešitev.

Krka: 3 direktorji v 60 letih

Javni, poljavni in privatni sektor niso vedno primerljivi. Toda poglejmo primer Krke. Jože Colarič je v več kot šestdesetih letih Krke šele tretji direktor. Zrasel je v Krki. “Pri nas ne verjamemo v zlate dečke,” je menda nekoč odgovoril na vprašanje, ali ne bi bil čas, da ga zamenja nekdo mlajši. V igri je preveč zdravil, denarja, delnic, zaposlenih, da bi se igračkali s tovarno. In četudi naše kulturne inštitucije in organizacije niso na borzi, so tudi njihovi uspehi merljivi. 

Ko se krešejo mnenja o Tomčevem zapisu, je prav, da razmišljamo širše. O tem, kakšen je kulturni in kadrovski kontekst. Najlažje je biti strastno za ali proti in pametovati, češ, zareklo se mu je, naj gre, karkoli. Šele ko se nehamo prepirati, kdo ima bolj prav, pridejo na vrsto bolj bistvena vprašanja.

Dvorana Katedrala v Kinu Šiška. — [Fotografija: Andraž Intihar/Kino Šiška]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE