Pomota. Nikoli nisem rekla, da so ženske nezmožne moralnega delovanja.

21.2.2019 / 06:10 Komentiraj
Je pa res, da je ontogenetski model totalitarnega Vladarja ženska. Mati. Oziroma ženska, ki opravi materinsko funkcijo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ko sem bila prvi teden februarja v tujini, mi je prijatelj sporočil, da je doma zaradi mene zelo živahno. Če vem.

Seveda nisem vedela. Nisem imela pojma. Kadar sem v tujini, izklopim vse. Poleg tega se je to dogajalo v virtualni realnosti. In to, kar se z mano dogaja v virtualni realnosti, ni moj problem. Tudi ko sem v Sloveniji.

Za razliko od nekaterih študentov in nekdanjih kolegov, ki so zagovarjali uporabo drog med študenti, češ, to jim “širi obzorja”, je zame edina resničnost kulturno realnost. Neglede na to, kako zelo nestvarna se zdi. Ali celo res je. Ukvarjam se kulturno realnostjo. Z virtualno pa ne. Niti slučajno. Zato ne vem, kaj se tam dogaja. S komerkoli. Tudi z mano ne.

Skratka, bil je spet enkrat škandal. Napadli so me vsi: desni in levi, feministke in biološki deterministi. Kaj si mislim o položaju žensk, so razlagali Franci Perko, Alenka Zupančič, Roman Vodeb in številni drugi. Vsi so bili vznemirjeni. In motivirani, da razložijo, kaj da jaz mislim o ženski moči. In predvsem o ženski morali.

Antigona in podobni klišeji

Razvil se je pravi virtualni divji Zahod. S streljanem v vse smeri. Še posebej name. Vzrok za to vseobče razburjenje je bila moja oseba. In moja domnevna trditev, da so ženske nemoralne.

Trditev so hvalili desničarji. In nekateri biološki deterministi. Napadali pa so jo levičarji. In feministke. Z Alenko Zupančič na čelu. In drugi biološki deterministi. Skratka, vsi so napadali mene. In se pri tem napadali tudi med seboj. Zaradi trditve, ki je nisem nikoli izrekla. 

Drage dame in gospodje, nikoli nisem rekla, da so ženske kot spol nemoralne.

Seveda so nekatere konkretne Slovenke zelo nemoralne. Tako kot tudi nekateri konkretni Slovenci. Kar seveda velikokrat povem. Zelo rada. Čeprav bi raje videla, da mi tega ne bi bilo treba govoriti.

Ampak kadar povem, da je kakšna konkretna Slovenka nemoralna — in takih seveda mrgoli —, to niti slučajno ne pomeni, da je ženski spol nemoralni spol. Da so ženske nezmožne moralnega delovanja.

Treba je namreč ločiti konkretne primere od zakonitega ravnanja. Tudi ob navajanju Antigone. Ali še posebej takrat, kadar navajamo Antigono. In druge podobne klišeje.

Drage dame in gospodje, nikoli nisem rekla, da so ženske kot spol nemoralne. Seveda so nekatere konkretne Slovenke zelo nemoralne. Tako kot tudi nekateri konkretni Slovenci. Kar seveda velikokrat povem. Zelo rada. Čeprav bi raje videla, da mi tega ne bi bilo treba govoriti.

Drage dame in gospodje!

Torej, drage dame in gospodje, ker nikoli nisem trdila, da so ženske nezmožne moralnega delovanja, ste naredili napako vsi. Tisti, ki ste to mojo domnevno misel navajali zato, ker ste se z njo strinjali. In tisti, ki ste me zaradi te misli napadali. Ali celo s primeri kot Antigona dokazovali, da se motim.  

Res je sicer, da so nekateri — tudi Freud — o ženski moralnosti in nemoralnosti dajali splošne sklepe. Ki pa so po mojem napačni. Pač zato, ker zmožnost posameznikovega ali posamezničinega moralnega delovanja ni odvisna od spola. Ampak je odvisna od razrešitve Ojdipa.

Če je Ojdip razrešen klasično, vodi v klasično avtonomno moralno delovanje. Če je razrešen na drugačne načine, pa v vodi v heteronomno moralno delovanje. Značilno tudi za številne naciste. Ali v popolno nezmožnost moralnega delovanja. Kar velja tako za moške kot za ženske. To je moje stališče.

Ženska gospostvena matrica

Moje stališče je tudi, da ženska matrica gospostva po svoji strukturi izključuje moralo. Če tisti, ki je nadrejen, vlada z žensko matrico gospostva, vlada po logiki vsemogočnega, kapricioznega velikega Drugega, ki je nad Zakonom. Vlada kot Mati. Ne takšna, kot ona v resnici je. Ampak takšna, kot jo vidi otrok. Ki ima mamo za vsemogočnega, kapricioznega velikega Drugega. Pa ne zato, ker je ona v resnici, objektivno vsemogočna, kapriciozna in nad Zakonom. Ampak zato, ker otrok ne razume socialnih pravil, po katerih deluje mama. Materina vsemogočnost je poleg vsega drugega tudi rezultat otrokove nesposobnosti, da bi razumel pravila socialnega delovanja.

Je pa to otrokovo nerazumevanje za delovanje materine (pozneje ženske) gospostvene matrice ključno. Ker namreč vemo: gospodarjeva moč je tista moč, ki ji simbolni mandat podelí podrejeni. Torej recimo otrok. Ali tisti podrejeni, ki je v ženski gospostveni matrici podrejen vladajočemu.

V ženskem gospostvenem odnosu lahko vlada ženska. Ali pa moški. Tako kot lahko v kateremkoli gospostvenem razmerju vlada telo kateregakoli spola. Toda kdorkoli vlada v ženskem gospostvenem razmerju, vlada kot kapriciozni veliki Drugi nad Zakonom. Torej kot Totalitarni Vladar. Je pa res, da je ontogenetski model tega vladarja ženska. Mati. Oziroma ženska, ki opravi materinsko funkcijo. Čeprav jo lahko opravi tudi moški.

Vse, ki se v zvezi z zapisanim nameravajo še naprej zaganjati vame, prosim, naj najprej preberejo Žižkov zbornik Filozofija skozi psihoanalizo in Lacanove Ojdipove tri dobe. Za začetek. Potem lahko nadaljujejo z drugimi razpravami o Ojdipu. Da se bomo sploh razumeli.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE