Usodnost prihajajočih evrovolitev je samo PR. Ampak vseeno, koga naj volim?

14.5.2019 / 06:10 5 komentarjev
Morda Mlinarjevo? Mika me, da bi volil tujo državljanko. Samo ne Slovenke, Slovenca. Iz nekega obrnjenega nacionalizma.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Meni osebno je sicer vseeno, kdo se bo bolje in/ali slabše odrezal na evropskih volitvah, imam pa o tem vsekakor svoje mnenje.

Imam tudi predstave — ne seveda za vse stranke in vse kandidate —, koliko glasov ali vsaj sedežev bo kdo od njih dobil.

Moje prognoze so nezanesljive, ker temeljijo na mojih privatnih, poljubnih, pristranskih preferencah, te pa nimajo nobene zveze z mojimi željami.

Še nikoli nisem bil dobre ali slabe volje samo zato, ker bi se nekdo na volitvah dobro ali slabo odrezal. Presenečen sem že bil, to že — ampak to je tudi vse. 

Pomembnost evropskih volitev je letos tako ali tako piarovsko napumpana. Že iz Bruslja, kako bi ne bila tudi iz Ljubljane? Zelo se trudim, da ne bi temu nasedel.

Mogoče v Črnomlju

Za začetek mislim, da tako imenovana ugrabitev in protipravni odvzem motornega vozila v Beli krajini desnim strankam ne bosta prinesla omembe vrednega števila glasov več, kot bi ga dobile sicer.

Na prvo žogo bi bilo logično sklepati, da bo zadoščenje oz. priznanje zadoščenja — češ, ali vam nismo tega govorili že par let?! — delalo v prid desnim strankam. 

Ne smemo pa pozabiti, da je črna kronika predvolilno pretirana in da političnega dobička, četudi ne nelogičnega, ni mogoče skriti. Slovenska pamet pa bo v tem smislu delovala po načelu, da se človeku vendarle ni zgodilo nič hudega, in da ni lepo izkoriščati tuje nesreče za svojo politično promocijo in/ali dokazovanje česarkoli.

Mogoče bo to delovalo v Črnomlju, ne pa v Ljubljani, Mariboru, Kopru ali Murski.

Piflarke in druge sošolke

Tudi ne mislim, da bo dejstvo, da sta se najmanj dve levi kandidatki na soočenjih osmešili z neznanjem in nevednostjo — Violeta Tomić (Levica) s Krimom na Euronewsu, Irena Joveva pa s Trianonsko pogodbo na TV Slovenija —, ta levim odneslo ne vem koliko glasov in sedežev ali celo simpatij.

Razgledani ljudje imajo ta problem — namišljeni vsevedi pa še tem večjega —, da mislijo, da so v večini. Da velikanska večina ve, kateremu mednarodnemu aktu izpred skoraj stotih let se moramo Slovenci zahvaliti, da je Prekmurje danes naše.

In ali mar mislite, da bi bila piflarka volilcem nujno bolj simpatična kot punca, ki zna skrušeno priznati, da se mora to še naučiti?

Podobno je velikanski večini Slovencev tudi prav malo mar, ali so ruske pretenzije po ukrajinskem Krimu zgodovinsko ali kako drugače utemeljene ali ne. Who cares?

Odgovor Violete Tomić, da je to njihova notranja zadeva in da naj imajo referendum, je bil z evropskega stališča idealno ozaveščenih in kozmopolitskih državljanov seveda smešen in katastrofalen — toda za slovenske pojme je bil naravnost genialen.

Fan Alenke Bratušek seveda nisem bil nikoli, ampak to me ne moti, niti ne morem biti izbirčen. Predvsem me mika, da bi se spustil v eksperiment, da bi volil državljanko druge države. Da zanalašč ne bi volil Slovenke ali Slovenca. Iz nekega obrnjenega nacionalizma. Ali kako naj temu rečem.

Za DOM spremni

Še vedno tudi mislim, da bo Brščičeva Domovinska liga na evropskih volitvah sramotno popušila.

Sicer opažam, da je v predvolilnem obdobju obrnil ploščo in se začel obnašati manj agresivno — celo bolj kot na drugi strani Janez Janša, ki je sicer mojster na lepem državotvornega obnašanja pred volitvami —, pa vendar. The self-inflicted damage has been done. Domovina.je ga po mojem tudi zaman forsira kot najobetavnejšega politika in dela z Brščičem prijazne intervjuje.

SDS je seveda dovolj spretna, da krivdo za svoj eventualni neuspeh na evropskih volitvah vnaprej vali na DOM.

Žiga in Angelika

No, edina resna, upoštevanja vredna, da ne rečem normalna kandidata se mi zdita Žiga Turk (NSi) in Angelika Mlinar (SAB).

Ne eni ne drugemu ne pripisujem veliko možnosti, kar pa ničesar ne spremeni. Enega od njiju bom zagotovo volil. Trenutno se bolj nagibam k Mlinarjevi.

Fan Alenke Bratušek seveda nisem bil nikoli, ampak to me ne moti, niti ne morem biti izbirčen. Predvsem me mika, da bi se spustil v eksperiment, da bi volil državljanko druge države. Da zanalašč ne bi volil Slovenke ali Slovenca. Iz nekega obrnjenega nacionalizma. Ali kako naj temu rečem.

À propos Turk pa po drugi strani nisem pri volji, da bi dajal svoj glas za EPP. Če bi že zanj volil, bi volil za njega osebno, ampak to pač nima smisla. Te grupacije v EP mi tako ali tako niso blizu. Nobena, kaj šele EPP.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE