Bil je nateg: Klavdija Markež ni prepisovala, ni odstopila

3.4.2015 / 06:14 Komentiraj
Ministričin odstop je bil največja, najbolj usklajena, najnatančneje zrežirana prvoaprilska šala v zgodovini Slovenije.
NAROČI SE PRIJAVI SE

  • Markeževa ni prepisala magistrske naloge in ni odstopila. Vse je bila samo prvoaprilska šala.
  • Vsi so bili zmenjeni. Gre za največji medijski in politični nateg v zgodovini samostojne Slovenije.
  • Razkritje lažnega razkritja so v četrtek zvečer na tiskovni konferenci predstavili sodelujoči “avtorji”.

To so:

  • odgovorni urednik tednika Demokracija, ki je “prišla na sled” ministričinemu “plagiatu” in “novico” objavila;
  • pravkar imenovana, nadomestna ministrica za izobraževanje, znanost in šport Klavdija Markež;
  • in dekan Fakultete za podiplomske državne in evropske študije (FDŠ) dr. Matej Avbelj.
  • Idejo za 1. april je po lastnih navedbah dobil urednik Metod Berlec.

Najprej je bil 1. april

Razkritje ministričinega plagiata so v Demokraciji sprva nameravali objaviti kot klasično, enostransko izmišljeno novico, kot je v medijih po vsem svetu navada za 1. april, je rekel Berlec na tiskovni:

“Pri vseh teh plagiatih in ponarejenih spričevalih politikov in drugih goljufijah, ki so že bile v Sloveniji razkrinkane v preteklosti, se nam je to s plagiatom zdelo dober štos, ki bi ga ljudje zanesljivo vzeli za pravo, verodostojno novico.”

“Potem pa nam je prišlo na misel, da bi verjetnost novice s sodelovanjem vpletenih še utrdili. Poklicali smo ministrico Markeževo in ji predlagali, da skupaj izvedemo to potegavščino. Moram priznati, da nisem verjel, da bo ga. Markež za stvar — ampak je bila. Idejo uredništva je z navdušenjem sprejela.”

“Oprostite mi, Klavdija,” je še rekel Berlec svoji novi prijateljici in zaveznici, “da sem podcenjeval vaš smisel za humor.”

“Te sn pa rekla Mirotu…”

Pravkar imenovana ministrica za izobraževanje, znanost in šport pa je domislico Demokracije ne le sprejela, temveč na presenečenje in veselje vseh tudi samoiniciativno nadgradila.

“Sploh nisn razmišlala, takoj sn bla za. Ampak drugi bi čudno gledali, ne, tak da sn si misla, da moram še nékoga navdušit za to finto, da ne bi vic pokvarli. Te sn pa rekla Mirotu, ki je tudi bil takoj za stvar, sma glih mela sestanek f torek. Sn vedla, da bo za, ker ga dobro poznam.”

“On je drugače resn in odgovorn človek, vete, ko je treba delat. Ampak če se hecamo, te je pa takoj za hece. Jaz ga ful spoštujem pa cenim. Potem sn pa klicala na FDŠ in se zmenla s tajnico. Nisn si upala dekana direkt fprašat.”

“Slovenci smo prêveč resni,” je še dodala Markeževa. “Niti f politiki se nea znamo hecati.”

Avbelj: “Fakultete so na trgu…”

Dekan FDŠ Avbelj je rekel, da je tudi bil navdušen nad predlogom in da je takoj poklical Markeževo, ko mu je tajnica povedala.

“Visokošolske ustanove so resne institucije, ker tako podajanje kot pridobivanje akademskega znanja zahteva s strani učiteljev vso resnost, s strani slušateljev pa strahospoštovanje.”

“Ampak ni treba, da je vedno tako. V današnjih pogojih, ko so fakultete na trgu in se morajo boriti za vsakega študenta posebej, se moramo včasih posluževat tudi marketinških trikov. Sprejel sem njeno pobudo, da izvedemo to potegavščino, ker verjamem, da nam lahko prinese že v naslednjem študijskem letu več vpisanih. Tudi na tak način si mora fakulteta delat imidž.”

Avbelj ni mogel prehvaliti magistrske naloge Klavdije Markež:

“Daleč od tega, da bi karkoli prepisala. Ne bi se čudil, če bi prišlo na dan, da prepisujejo od nje. Gospa Markež se odlikuje z analitičnim umom, ki mu ni para. Ko je magistrirala, mene sicer še ni bilo na fakulteti, vendar je njena naloga med profesorji in študenti FDŠ znamenita. Morala bi bit obvezno branje vseh, ki se ukvarjajo z regionalnim razvojem in strukturnimi skladi EU.”

Toda kako to, da ni nihče opazil, da je plagiat ponaredek?

“Popravili smo letnico, kaj pa drugega. Njena magistrska naloga je nastala pred tisto diplomsko. Danes to ni nič takega, če nekaj spremeniš v dokumentih, tehnika to omogoča z levo roko. Kopije so krožile po mailu skenirane, seveda ni nihče opazil. Le kdo bi to preverjal?”

Nateg? Zakaj pa ne?

Prisotni novinarji so tiskovno konferenco najprej spremljali z mešanico nejevere in obotavljivega ogorčenja, potem pa se jim je razkritje — oz. razkritje lažnega razkritja — počasi zazdelo zabavno.

Berlec je na pogostitvi po tiskovni — ki so si jo predstavniki sedme sile enkrat za spremembo zaslužili — priznal, da se je najprej malo bal, da jih bo press corps linčal. Tudi Markeževa in Avbelj sta po lastnih besedah off the record povedala, da sta imela cmok v grlu.

Nateg gor ali dol, le zakaj bi mediji zamerili Demokraciji in njihovim eminentnim prvoaprilskim sodelavcem, da so jih 36 ur v bistvu vodili za nos?

V resnici so samo poskrbeli za odlično, podaljšano gledanost in poslušanost RTV oddaj in klikanost spletnih strani, morda celo za nekoliko višje naklade vsaj četrtkovih tiskanih časopisov.

Samó oboje skupaj je bila novica z dodano vrednostjo. Ne eno ne drugo sámo zase ne bi imelo toliko  dodane vrednosti.

Že to, da je ministrica prepisovala in zaradi plagiata odstopila, je bila senzacionalna novica — da je bilo vse skupaj zrežirano, pa je bila naravnost epohalna. Vznemirjenje bi v prvem, resničnem primeru trajalo nekaj dni, morda en teden. V drugem, fiktivnem pa se bo raztegnilo na cel mesec. Pa še v zgodovino medijev se bo zapisalo.

V aprilizmih je prihodnost medijev

Eden od prisotnih urednikov — ki je prosil, da ga ne citiramo z imenom — je o dvojni peripetiji, ki je pretresla Slovenijo, rekel:

“Vsak dan bi moral biti 1. april. Prihodnost medijev je 1. aprila. Fikcija je zanimivejša od realnosti, popravek pa najplemenitejši žanr za izživljanje novinarske vesti. To je to. Razkritje lažnega razkritja. Fabriciranje in demantiranje novic je nova rumena.”

Za mnenje o novem novinarskem žanru smo povprašali tudi filozofa Mladena Dolarja, strokovnjaka za laž in laganje. Lakonično je odgovoril:

“V aprilizmih je res prihodnost. Kretski lažnivec Epimenides je novi zavetnik medijev in politikov. Vsi mediji in politiki lažejo, samo mi ne lažemo. Sicer pa je že Francis Bacon rekel, da bi umrli od dolgočasja, če bi vsi govorili resnico.”

“Vsak dan bi moral biti 1. april. Prihodnost medijev je 1. aprila. To je to. Razkritje lažnega razkritja. Fabriciranje in demantiranje je nova rumena.”

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE