Okej, država je poslušala narod in uveljavila predkupno pravico do Yorkovega deleža. In kaj zdaj? Kaj se bo spremenilo? Nič.

Država je poslušala narod in uveljavila predkupno pravico. In kaj se bo spremenilo? Nič. Omrežje, ki obvladuje Savo, ni sposobno pripraviti resnega strateškega poslovnega načrta.

Ker je diktatura videti učinkovitejša od demokracije. Ker je »svobodna izbira« nad tem, kar bi ljudje izbrali na volitvah.

Dobri, še predobri predlogi, ki pa problem rešujejo preveč simetrično. Toda EU je brez solidarnosti tudi brez prihodnosti.

Ogroženih 32.000 delovnih mest, 4% BDP. Z »bonom« za 400€ dodatka za dopust za vsakega prebivalca se lahko temu izognemo.

Ne gre za konec kapitalizma. Gre za drugačen kapitalizem. Za kapitalizem, kot ga je svet že poznal po 2. svetovni vojni.

Prelepo, da bi bilo res? Ne. Pandemija je pošteno prestrašila voditelje EU. Padli so zadnji tabuji pred helikopterskim denarjem.

Ekonomske paradigme in politike so ciklične. Zdaj prihaja keynesianizem z več socialne države. Za kakšna tri desetletja.

Zato me nikoli ne vabijo v skrivnostne združbe posvečenih. Nimam stricev, nihče me ne poriva naprej, nimam privilegijev.

Zakaj je levica privlačnejša za bolj izobražene in bogatejše? Ker je kooptirala interese kapitala in je za globalizacijo.

V bistvu je samo vzdrževal mit monetarne integracije, ki ne deluje in ne more delovati v takem institucionalnem okvirju.

V Nemčiji v 10 letih 457 milijard evrov za javne ceste, železnice, telekomunikacije, stanovanja, vrtce, šole, zdravstvo?

Ni treba biti niti malo presenečen, da se med najbolj ekonomsko svobodnimi državami pogosto znajdejo avtoritarne države.

SLO s socialnimi transferji in pokojninami ohranja dohodke spodnje polovice prebivalstva na povprečju EU, tudi Danske.

Proti neživljenjskemu fiskalnemu pravilu so se borile mnoge članice EU na čelu s Francijo in Italijo, pa tudi Slovenija.

A za to ni bilo interesa. Niti načrta. Ker nam niso bili všeč lastniki. Tako kot smo nekoč pustili propasti gradbince.

Vlada priznala potrebo po »obvezni gospodarski javni službi« v letalskem prometu. To je že veliko, a še zdaleč ne vse.

Applebaumova knjiga pomaga razumeti, kako daleč smo zašli med neoliberalno kontrarevolucijo lažnih ekonomskih prerokov.

So se konzervativni, liberalni in levi politiki iz tega kaj naučili? Dvomim. Populisti pač. Zanje so to idealne razmere.

Problem ni neenakost dohodkov, temveč neenakost možnosti. Neka mera dohodkovne neenakosti je celo nujna kot stimulans.

Po mnenju večine komentatorjev bi bil italeave katastrofa. To ravno ne — bi pa zagotovo povzročil neprijetne turbulence.

Strateškemu lastniku iz bančne industrije, ne parazitskim skladom. In čim dražje. Tudi če bo treba ponavljati postopek.

Interes države je, da je povezana s svetom — tudi kot turistična destinacija — in da zagotavlja državljanom mobilnost.

Ker ni mogoče zanesljivo vnaprej oceniti, ali država sledi fiskalnemu pravilu ali ga krši. Ne po obstoječi metodologiji.