Na medijskem področju se dogajajo tektonski premiki, v Sloveniji pa ostajamo v mejah tistega, kar vidimo in slišimo pri nas. Utrujeni smo od referenduma o RTV, ki je marginaliziral vse resne razprave o nalogah medijev, še posebej javnega servisa v digitalnem okolju.
Te dni je generalni direktor BBC napovedal revolucionarno odločitev za korporacijo, ki je letos praznovala stoletnico delovanja: BBC bo v 30. letih 21. stoletja večinoma delovala samo še na spletu.
Mnoge od radijskih in televizijskih programov — trenutno BBC oddaja 14 nacionalnih televizijskih programov, 25 nacionalnih radijskih, 8 regionalnih radijskih in 40 lokalnih radijskih — bodo postopoma izklapljali in prehajali na spletno ponudbo vsebin.
Prehod bo po načrtih BBC omogočila aplikacija, ki bo ponujala informativne, izobraževalne in razvedrilne vsebine na spletu. To bo prelomno tako za produkcijo vsebin in financiranje javnega servisa kot tudi za novinarsko delo.
Dostop do vsebin
Razlog za takšno odločitev je ključni cilj javnega servisa, da državljanom omogoča dostop do vsebin. Očitno je, da gledalci in poslušalci klasičnih televizijskih in radijskih programov — ne samo javnih in ne samo BBC — izumirajo. Skrb, kako pritegniti mlajše uporabnike, je upravičena. Ni dovolj, da samo produciraš kakovostne in zanimive vsebine. Enako pomembno je, da vsebine pridejo do uporabnikov.
Medijske organizacije na velikih in majhnih trgih se majejo, nedvoumnih, povsod veljavnih rešitev pa ni. Pojavljajo se mnoge inovacije, toda pri vlogi družbenega psa čuvaja za medije ni kompromisov.
Če se korporacija preživlja samo z naročnino, ponavadi rečemo, da gledanost in poslušanost ni njena ključna skrb. Toda resna medijska hiša vedno razmišlja, kako pritegniti uporabnike. Njena relevantnost je v kredibilnosti, ki ji jo uporabniki priznavajo, in pri občinstvu merjena spremljanost. Odsotnost premisleka o lastnem delovanju in nezanimanje za gledanost, branost, poslušanost bi bila samozaverovanost. Da, te številke so pomembne tudi za javni medij.
Ne smeri ne načrta
V Veliki Britaniji bo v naslednjih osmih letih prišlo do mnogih političnih sprememb. Politična krajina se bo spreminjala tudi v Sloveniji. A to ne spremeni dejstva, da je vprašanje vloge in delovanja javnega servisa nad nacionalnim političnimi kontekstom.
Politične stranke pridejo, se preoblikujejo in odidejo. Taka je narava parlamentarne demokracije. Politične odločitve in institucije pa so nad dnevnim notranjepolitičnim dogajanjem. In ena od teh bi morala biti tudi smer in načrt delovanja javnega servisa.
Žal pa kot plačnica RTV prispevka ne vidim niti smeri niti načrta, kam pluje RTV Slovenija. Če bo prišlo do spremembe vodstva, nam to ne bo veliko povedalo o vlogi RTV Slovenija v digitalnem okolju. Toda politike to ne skrbi, niti vodstva RTV.
Čas za slovo
Obstaja sicer možnost, da bo BBC v digitalnem okolju izgubila primat in bo samo še ena od razpoložljivih storitev. A ta problem bo presežen, če bodo ponujali vsebine, za katere jih gospodinjstva že danes plačujejo. Če bodo svojo vlogo opravljali korektno, jim bodo uporabniki zaupali tudi v digitalnem svetu.
Takšni in mnogi drugi premiki kažejo, da je medij živ organizem, ki se mora vedno znova spraševati, kako uresničevati poslanstvo. V današnjem svetu je to izjemno težko, ni pa nemogoče.
Včeraj je 1100 novinarjev in urednikov pri New York Timesu po več kot 40 letih novinarji in uredniki 24 ur stavkalo. Tako kot v vseh drugih medijskih hišah je padec oglaševalskih prihodkov načel tudi njihovo finančno stabilnost. Medijske organizacije na velikih in majhnih trgih se majejo, nedvoumnih, povsod veljavnih rešitev pa ni. Pojavljajo se mnoge inovacije, toda pri vlogi družbenega psa čuvaja za medije ni kompromisov. Če je ta njihova nadzorna funkcija kompromitirana in če mediji pozabijo, da služijo javnosti, ne pa lastnikom ali sprotni politični oblasti, takrat se odpovejo svojemu bistvu. Takrat je čas za njihovo slovo.