Kdor čaka, dočaka! To velja tudi za trenutnega ministra za zdravje Bešiča Loredana. Po mesecih bolj ali manj vprašljivih potez in merjenja svojega kirurškega ega z internističnimi in drugimi zdravniškimi egi je prišla na dan novica, da bo v naslednjem tednu začelo delovati štiriindevetdeset ambulant za ljudi brez splošnega zdravnika. Tako imenovanih ambulant za “neopredeljene”. V njih bodo delali zdravniki, ki se bodo sami odločili za takšno delo, obravnava bolnikov v teh ambulantah pa bo enaka obravnavi bolnikov v običajnih ambulantah splošne medicine.

Končno prava poteza, ki bo na konkretni ravni začela reševati konkretne probleme okoli 152.000 Slovencev in Slovenk. In to nekaj dni pred napovedano stavko bolnikov. 

Konkretno

Ob tej novici me veseli ne samo to, da se je minister Bešič Loredan končno odločil konkretno reševati konkretne probleme slovenskih državljank in državljanov. Veseli me še nekaj drugih reči. Najprej to, da so se očitno našli zdravniki, ki so pripravljeni delati. Najverjetneje dodatno delati. Da bi pomagali reševati stiske bolnikov, ki so ostali brez zdravnika.

Nadalje me navdušuje to, da so se očitno našle tudi medicinske sestre, ki so pripravljene na isti način s svojim delom prispevati k reševanju problemov in stisk, v katerih so se znašli ljudje brez splošnega zdravnika.

Veseli pa me tudi, da so se našli prostori in oprema, potrebni za takšno delo. Čeprav je to v resnici celo najmanj presenetljivo. Ker kot slišimo, se nekateri zdravstveni domovi zapirajo. Zlasti v ne ravno socialni (da ne rečem asocialni) Ljubljani. Ker za delo v njih ni več zdravnikov.

Socialna fatamorgana

Odpiranje tolikšnega števila novih ambulant splošne medicine pa tudi potrjuje mojo tezo, da ko Fides govori o “razočaranem slovenskem zdravništvu”, govori o socialni fatamorgani. O socialni prikazni, ki v resnici ne obstaja. Gre za Fidesov ideološki konstrukt, s katerim mlati levo in desno. Sindikat zdravnikov z njim straši vsako slovensko vlado. In zastrašuje državljanke in državljane.

Pred časom sem slišala komentar, da ni jasno, zakaj so Slovenci tako izrazito nastrojeni proti zdravnikom, ki za krizo zdravstvenega sistema menda niso nič krivi. Tisti, ki tega ne razumejo, naj podrobneje razmislijo o Fidesovem konstruktu “slovenskega razočaranega zdravništva”. In postalo jim bo jasno, da ga v jedru tvorijo izrazito antipatični, asocialni, pogoltni, domišljavi, kalkulativni posamezniki, ki ne morejo izzvati ne odobravanja niti sočutja. Simpatije, podporo, občudovanje ljudje namenjajo zdravnikom, kot je Vida Drame Orožim, ime leta 2022 na Valu 202, ki prav gotovo ne uteleša vrlin “slovenskega razočaranega zdravništva”. Ampak povsem nasprotne vrednote.

Socialni in asocialni izvajalci poklicev

Vrline “slovenskega razočaranega zdravništva” morda eksistirajo med Fidesovim članstvom in med mladimi zdravniki, vendar ta konstrukt ne vključuje vseh slovenskih zdravnikov. Ampak samo nekatere. Tudi moja osebna izkušnja kaže, da večina zdravnikov, ki jih poznam, ne sodi v skupino “slovenskega zdravništva”. Asocialnih, pogoltnih, egoističnih, potrošniško usmerjenih, neoliberalnih posameznikov, kot jih slika Fides. Ne. Gre za ljudi z razvitim socialnim čutom. Ki jim je mar za bolnike. Ki so pripravljeni za bolnike marsikaj narediti. Tudi reči, ki so več in onkraj njihovega delovnega časa. 

Seveda niso edini. Sama sem v svojem življenju naredila nešteto neplačanih ur za svoje študente. Nikoli nisem pomislila, da bi bilo s tem kaj narobe. Ali da bi za to zahtevala plačilo. Je pa že tudi med visokošolskimi učitelji razširjen tip neoliberalnih pogoltnežev, ki študentom javno govorijo, da se z njimi ne nameravajo ukvarjati, in ki niso pripravljeni narediti nič, za kar niso plačani.

Sklep: povsod obstajajo zdravniki in “zdravništvo”. Socialni in asocialni izvajalci svojih poklicev. Ne le med zdravniki.

Ekonomska in socialna racionalnost

Za trajno rešitev problemov slovenskega zdravstva se zdi nujno zorganizirati slovenske socialne in odgovorne zdravnike vsaj tako učinkovito, kot je “slovensko zdravništvo” zorganiziral Fides. Sama mislim, da to ni nemogoče. Še posebej, če bo z zdravniki, ki bodo delali v dodatnih 94 ambulantah splošne medicine, vlada ravnala ustrezno.

V duhu Fidesovega “zdravništva” zaenkrat predvideva zelo stimulativno plačilo. A to ni dovolj. Treba je vključiti tudi druge logike.

Vlada bi morala razumeti dvoje. Prvič, da se moramo, če hočemo uspešno reševati resne družbene probleme, od logike ekonomske racionalnosti (ki jo zastopa Fides) premakniti k logiki socialne racionalnosti (ki jo zahtevajo ljudje, tudi bolniki s svojo stavko).

In drugič, da logika socialne racionalnosti zahteva tudi nagrajevanje z bonitetami in nagradami, ki niso samo ali predvsem denar. Ko je gospa Drame Orožim govorila o razlogih, zakaj dela v ambulanti pro bono, je povedala med drugim tudi, da zato, ker ji to daje občutek, da še ni za odpis. Ali drugače povedano: da še ni socialno mrtva. In to je več kot denar.

Torej: zakaj vlada ne aktivira upokojenih zdravnikov, ki bi bili pripravljeni delati? Aktivira pa koncesionarje!