Dan žena je eden izmed redkih praznikov, ki jih v Sloveniji poznamo še iz preteklega obdobja. Bolj kot opozorila in razprave so v tisttih časih 8. marec zaznamovale proslave in zabave, na katerih je bilo baje vedno dovolj hrane, pijače in veselega razpoloženja. Pa tudi rožice so ženske dobile. Da so si takrat še vzeli priložnost in čas za veselje in zabavo na delovnem mestu, je bilo verjetno bolje od današnje korporativne kulture. Čeprav podjetja poudarjajo, da skŕbi za zaposlene in njihovo zdravje — če ne celo veselje — na delovnem mestu posvečajo veliko pozornosti. Tudi s pravilniki.
Seveda pa ta osmomarčevska razposajenost ob dnevu žena ni povezana z bistvom, ki bi ga v normalnih družbah želeli izpostaviti. Nekatere zadeve so predpisane zato, ker jih komisije lažje prepoznajo in odkljukajo.
Toda ideja o pomenu žensk in žena iz današnje perspektive zveni malce drugače.
Niti-niti
Dan žena uradno naslavlja ženske in njihovo vlogo v družbenem življenju. Sama bi sicer raje govorila o enakosti »žensk« kot pa »žena«, saj ženske vidim širše. Ženske igramo v življenju različne vloge in nismo samo žene. Mnoge to sploh niso. Morda zato, ker niso žene, občutijo kot ženske še tem več bridkosti.
Biti ženska pomeni, da ti družba namenja nek protokol, ki pa ga dojemamo kot smiselnega, če je v sozvočju s pričakovanji taiste družbe. In ta protokol ne predvideva enakovrednosti glede na spol. Bistvo civilizirane družbe je namreč prav to, da ni spol tisti, ki omogoča ali onemogoča enakovredno obravnavo človeka.
Govoriti o enakosti je precej dvolično. Moje možnosti v družbi v primerjavi z marsikom niso enake. Moje možnosti določa starost, izobrazba, materialni pogoji, zdravstveno stanje in še marsikaj. Vse to so okoliščine, ki me pri marsičem ne postavljajo v enak položaj.
Želela pa bi si, da mi spol — ki me sicer na različne načine zaznamuje in določa — ne bi onemogočal enakovredne obravnave v družbi. Ne pričakujem, da bom zato, ker sem ženska, dobila službo brez ustreznih kvalifikacij. Pričakujem pa, da bom za enako delo na enaki poziciji enako plačana kot moj kolega. Plačilna diskriminacija glede na spol je v naši družbi stalnica, obenem pa tudi eden najbolj nedostojnih in neciviliziranih pokazateljev neenakovrednosti.
Ženske kvote
Težko rečem, kakšen delež žensk bi moral biti v družbi na najvišjih položajih, a jasno je, da ženske kvote ne rešujejo družbe. Res pa je, da diplomira in doktorira več žensk kakor moških — toda na najvišjih pozicijah jih je v akademskem svetu manj, precej manj. Čeprav je delež najbolj izobraženih med ženskami precej višji kot pri moških.
Odločitev za najvišje pozicije v gospodarstvu, znanosti, kulturi in politiki je predvsem osebna. S kvotami zagotovo ne bomo rešili situacije. Mnoge ženske se za kariero niso pripravljene odreči drugim vlogam, ki jih igrajo, saj recimo verjamejo, da jih moški na porodniški ne bodo enako dobro nadomestili. A tudi to je osebna odločitev ženske, ki je obenem tudi mati, hči in žena.
V primerjavi z moškim bi ženska morala imeti enake možnosti — to pa je žal daleč od realnosti. Moje izkušnje s kolegi kažejo, da so moški hitreje slišani in uslišani. V akademskem svetu čaka žensko precej trnova pot.
Neka posebna bitja
OZN vsako leto določi temo, ki bo zaznamovala 8. marec, mednarodni dan žena. Letošnjo temo so naslovili Investirajmo v ženske, spodbudimo razvoj (Invest in Women: Accelerate Progress).
S tem sloganom imam kar nekaj težav. Zveni mi tako, kot da so ženske neka posebna bitja tega sveta in da se izplača vanje investirati, ker to pomeni razvoj družbe. Iz tega lahko sklepam, da današnji svet ne zagotavlja enakovredne obravnave vseh in vsakogar v družbi.
Želim si živeti svojo ženskost in biti pri tem obravnavana enakovredno kot vsa »druga« bitja na tem svetu. Kot ženska nisem ne bolj ne manj pametna od moškega. Drugačna pa zagotovo. In to drugačnost si želim živeti in uresničevati. Želim si prispevati k družbi, ki daje možnost vsem, tako ženskam in ženam kot moškim in možem, tako starim kot mladim.
Če bi dan žena razumeli tako, bi to bil resničen civilizacijski napredek. Sicer pa bi raje praznovala dan žensk — ker me ženskost bolj določa kot to, da sem žena možu.