Zanimivo je slediti komentarjem in percepcijam, povezanim s Trumpovo idejo, da mora Grenlandija postati del Amerike. Trump po eni strani povsem odkrito govori, kaj hoče. Kaj bo storil. Da bo Grenlandija ameriška, ker je to potrebno za varnost ZDA. In da bo Grenlandijo tako ali drugače priključil k ZDA. Bodisi z nakupom. Ali s pomočjo dogovora. Ali z vojaškimi sredstvi.

Splošna reakcija na te Trumpove ideje je bolj ali manj nonšalanten zamah z roko. Češ: “Tega pa Trump res ne more narediti!” Tako reagira večina Dancev in Grenlandcev. Tako reagirajo tudi mediji. V smislu: Trumpa nima smisla jemati dobesedno, ker kar nekaj blebeta. Danes eno, jutri drugo.

Selektivno blebetanje

Kar je res. A te reakcije so kljub vsemu napačne. Že res, da Trump blebeta. Vendar je pri tem treba biti selektiven. Neumnosti, ki so povezane z realizacijo Trumpove lastne grandioznosti in grandioznosti ZDA, je za razliko od drugih neumnosti treba jemati resno. In dobesedno. Do zdaj bi lahko vedeli, za kaj Trumpu gre: kar povečuje moč ZDA, povečuje tudi njegov osebni občutek grandioznosti — in v tem smislu je geslo “America first!” treba razumeti dobesedno kot “Trump first!”.

To je dokazal z uvedbo carin. To je dokazal z aktivnostmi v Venezueli. In treba se je zavedati, da bo to dokazal tudi, ko bo šlo za Grenlandijo. Priključitev Grenlandije k ZDA je resen načrt. Za katerega bi bilo dobro, da ga začnejo resno jemati tudi drugi.

Ugovori, da Trump ne more priključiti Grenlandije, ker ne gre samo za ozemlje, ampak za ljudi, je brezpredmeten. Čeprav imajo ti ljudje pravico, da se odločijo, v kateri in v kakšni državi bodo živeli. Prav tako je brezpredmeten tudi argument, da tega ne more storiti, ker gre za kršitev mednarodnega prava. Trump je že s svojim dosedanjim delovanjem — najbolj nedvoumno z intervencijo v Venezueli —, pokazal, da mu je za mednarodno pravo figo mar. Da se nanj sploh ne ozira. In se tudi ne namerava. Enako, kot ga ne zanima volja državljanov določene države. To pri njem velja že za državljane ZDA same. Še posebej za tiste, ki niso njegovi podporniki ali ki jih osebno ne mara. Kot recimo priseljencev itd. Kaj šele za državljane tujih dežel.

Veliki in močni

Skratka: treba se je zavedati, da bo Trump, če se bo tako odločil — in zdi se, da se je že —, poskušal priključiti Grenlandijo k ZDA tudi z vojaško silo. In to neglede na mednarodno pravo, neglede na voljo Grenlandcev in neglede na druge, povsem legitimne razloge, zaradi katerih tega ne bi smel storiti.

Moralo nam bo postati jasno, kaj v Trumpovih očeh pomeni, da nečesa ne more narediti. To zanj pomeni, da nima dovolj moči, da bi to naredil. In dokler ima dovolj moči, ga nič ne more ustaviti, če se za nekaj odloči.

V tem je Trump nevarno podoben Hitlerju. Ki ga je vodila enaka logika. Tako kot je bil Hitler obseden od ideje o veliki in močni Nemčiji, je Trump obseden od ideje o veliki in močni Ameriki. Tako kot Trumpa tudi Hitlerja ni mogla ustaviti nobena volja državljanov, politika držav in/ali mednarodno pravo. Tudi Hitler je napadal in okupiral evropske države zoper voljo njihovih državljanov. In popolnem neskladju z mednarodnim pravom. Nič ga ni ustavilo. Razen nazadnje poraz v vojni.

Bolj nevarno in realno

Vse to je seveda slaba novica. Ne samo za Grenlandce. In Grenlandijo. Ampak za Evropo v celoti. Za državljane vseh evropskih držav. Evropa se je leta in leta bala vojne z Rusijo. To je strah, ki ga je med hladno vojno cela desetletja pridno gojila. In ga še zdaj. Rusija je grožnja. Sovražnik. Zlo.

Zdaj pa Rusija naenkrat ni več niti največja grožnja, niti največji sovražnik, niti največje zlo. To seveda ne pomeni, da Evropi vsaj potencialno ne more biti nevarna. Toda danes je Rusija Evropi manj nevarna kot ZDA. ZDA so za Evropo večji sovražnik od Rusije. Taiste ZDA, ki jih je Evropa imela in jih velik del Evrope še vedno ima za zaveznika.

Zdi se, da je v Evropi bolj kot vojna z Rusijo nevarna in realna vojna z ZDA. Torej vojna, ki doslej nikomur ni padla na pamet. To se je vedno zdelo povsem nemogoče. Vojna z ZDA je vojna, o kateri ni nihče razmišljal. Vojna, na katero se ni nihče pripravljal. In na katero se še danes nihče ne pripravlja. Evropa se je pripravljala in se še vedno pripravlja na vojno z Rusijo. Kupuje orožje za vojskovanje z Rusijo. Čeprav ji Trump odkrito grozi, da bo vojaško zasedel Grenlandijo.

“Konec se je že zgodil …”

Tudi to, da Evropa ne razume, kdo ji danes v resnici grozi z vojno, je slaba novica. Še slabša novica pa je, da se zdi, da namerava NATO asistirati Trumpu pri priključitvi Grenlandije k ZDA. Tako pleteniči generalni sekretar NATO pakta Mark Rutte o varnosti Evrope. Za katero je Grenlandija bistvena. V to smer se ppremika tudi evropska desnica. Vključno s slovensko desnico.

Precejšnjemu delu Evrope se zdi Trumpova zamisel o priključitvi Grenlandije k ZDA ne samo sprejemljiva, ampak celo projekt, pri katerem je pripravljena sodelovati. Kot so bili ob začetku 2. svetovne vojne mnogi pripravljeni sodelovati s Hitlerjem. Ali se mu vsaj niso odkrito postavili po robu. To so v imenu številnih evropskih držav in vlad v resnici storila samo odporniška gibanja. Tudi slovenski in jugoslovanski partizani.

Skratka: svet je danes res bistveno drugačen kot pred Trumpovim drugim mandatom. Ali kot je ugotovil Žižek: konec se je že zgodil, samo opazili ga nismo.