Do naslednjih volitev nas loči še manj kot devet mesecev. To bodo evropske volitve v začetku junija 2024. Tekma za precej dobre plače poslancev Evropskega parlamenta se je že začela. Po zadnjem nagovoru o stanju EU, ki ga je imela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v sredo v Strasbourgu, je že zadišalo po demokratični dolžnosti in aktivni participaciji. Po volitvah, ki iz domačih logov lansirajo evropske obraze, zastopajo interese držav, ki odločajo o pomembnih zadevah na nadnacionalni ravni in vplivajo na to, kako bo davkoplačevalski denar državljanov velikih in majhnih držav porabljen …
Lokalni šerifi
Čeprav gre načeloma za izjemno pomembne zadeve, nas bolj zanima to, kdo bo lokalni šerif v mestu in kdo bo sedel v palamentu. Bruselj in Strasbourg sta daleč. Tudi zato državljanov ni preveč skrbelo, če so bili na bruseljsko preprogo kdaj izvoljeni tudi začetniki.
Demokratična ureditev omogoča, da lahko na volitvah kandidira vsak. Tako se na državnozborskih volitvah merijo tisti, ki imajo izkušnje z različnih področij in ki želijo prispevati k politiki države. Pa tudi takšni, ki nimajo drugih kariernih opcij — imajo pa željo, da bi vsaj en mandat dobivali poslansko plačo.
Volivci ne pričakujemo preveč. Ne zahtevamo izobrazbe, niti zrelosti, ne kakšne posebne nadarjenosti. Včasih se zdi, da se poslancem ni treba dokazovati niti z zdravo kmečko pametjo. A to je pač draž demokracije!
Brexit in brexiti
Bruseljska plača je atraktivnejša, zato je zanjo velik interes. A na zadnjih nekaj volitvah nekako ni bilo prave gneče kandidatov. Morda se nam zdi, da so evropski poslanci oddaljeni, da nimajo prave moči in da niti ni pomembno, kdo nas zastopa v tem nadnacionalnem organu. A na dolgi rok to ne drži. No, za naslednji sklic bo Slovenija, kot mnoge države, dobila prostor za še enega evropskega poslanca. Doslej jih je imela osem, zdaj jih bo pa imela devet. Vse države so dobile nekaj sedežev več zaradi odhoda Združenega kraljestva. Nekatere več, druge manj, glede na velikost države.
A kakorkoli: Brexit, ruska agresija na Ukrajino, migrantski valovi, podnebne spremembe … — vse to zaznamuje EU in določa stanje stvari na stari celini. Pred nami so odločitve, ki bodo pokazale resnično trdnost in realnost Evropske unije. Med temi izzivi je zagotovo širitev, bližajoča se gospodarska kriza, digitalna preobrazba in zeleni prehod. To bo vplivalo na vse države članice. Pa tudi na to, koliko bomo državljani pripravljeni prispevati za evropsko administracijo. Navidez oddaljena vprašanja, obenem pa tesno povezana s predvolilnimi kampanjami. V nekaterih državah bi zlahka prišlo do “brexitov”, ki temeljijo na manipulacijah in na zaščiti nacionalnih kompleksov.
Zdrava kmečka pamet
Ne, ni nepomembno, kdo odloča v našem imenu. A nesporno je, da je predsednica Evropske komisije zasejala seme predvolilne kampanje, četudi ni napovedala, da bo ponovno kandidirala. Njen pragmatični in všečni govor je bil namenjen poslancem, običajni državljani Evrope pa mu nismo posvečali posebne pozornosti. Upam pa vseeno, da bomo posvetili pozornost vsaj tistim, ki nas bodo nagovarjali čez nekaj mesecev in ki pričakujejo od nas naš glas. In da bomo razmišljali o njihovih dosedanjih izkušnjah, pa o znanju in o osebnostnih lastnosti — in o zdravi kmečki pameti.