Blejski strateški forum (BSF) je letos spet stregel s floskulami, sprenevedanji in praznimi obljubami Zahoda v zvezi z EU. Najbolj odmevna je bila vsekakor ta, da bodo države Zahodnega Balkana sprejete v EU najkasneje do leta 2030.

Obljuba predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela je prazna ne toliko zato, ker je iluzorno pričakovati, da bi omenjene države do takrat lahko rešile medsebojna odprta vprašanja, ki jim jih ni uspelo rešiti že desetletja, celo stoletja — recimo, čigavo je Kosovo oz. Kosovsko polje itd. —, ampak še bolj zato, ker tudi med tako imenovanimi jedrnimi članicami EU ni soglasja, da bi do tovrstne širitve EU sploh prišlo. Zato je tako boleče poslušati te prazne obljube. Njihov glavni namen je dviganje politične priljubljenosti EU v tistih delih Evrope, ki še niso članice. Da bi se te države v razočaranju nad EU morda ne bi vendarle obrnile na koga drugega. Recimo k Rusiji ali Kitajski.