Če ste se zadnje čase potikali po naših koncih svetovnih družbenih omrežij, ste verjetno zasledili umetno inteligentne grafične upodobitve ljubezni do tradicionalnih vrednot. Zgoraj v haljo odet gospod z gosto brado, skozi katero prodirajo žarki nebeške svetlobe. Pod njim oče, mati in cel kup belopoltih in modrookih otrok. Zraven pa še trije vojaki s trobojnico. In spodaj seveda napis: “Bog, družina, domovina.”

Pri meni so ti pastelni izlivi domoljubja sprožili nekaj odzivov. Najprej ugotovitev, da ima umetna inteligenca smisel za humor. Tiste tri vojake z zastavo, ki simbolizirajo ljubezen do domovine, je oblekla v sovjetske uniforme. Druga ugotovitev pa je bila, da smo se Slovenci sposobni kregati o čemerkoli.

Pehota in generali

Objave umetno inteligentnega domoljubja so namreč sprožile zelo burne reakcije.

“Skrajneži, fašisti!” se je slišalo z ene strani.

“Kaj pa je narobe z bogom, družino in domovino, banda komunistična?!” so ogorčeno odgovarjali z druge.

Pričkali so se digitalna pehota in generali, anonimneži in znane politične ter javne osebnosti. V glavnem, cela štala.

Preden na to žgočo temo dodam misel ali dve tudi sam, bi želel poudariti, da se glede ljubezni do boga ne počutim najbolj pristojnega. Za razliko od mnogih, ki se obnašajo, kot da imajo boga na speed dialu, sem jaz z njim na spoštljivi distanci. V naši družini smo v najboljšem primeru agnostiki — že od časov, ko se je moj pradedek iz prve svetovne vojne vrnil na Štajersko s prestreljenimi črevi. Potem je počasi umiral pred očmi mojega desetletnega dedka Frančka, ki se nikakor ni mogel sprijazniti z razlago, da je to božja volja in da bog že ve, kaj dela.

Vpliv krščanstva

Agnostik gor ali dol, sam absolutno spoštujem prepričanja drugih ljudi. S še posebnim veseljem pa spoštujem prepričanja tistih, ki podobno spoštovanje izkazujejo tudi do mojih prepričanj.

Čeprav nisem vernik, se zavedam, kako močno je krščanstvo vplivalo na našo kulturno dediščino in identiteto. Če hodimo k maši ali ne, moramo priznati, da sta krščanstvo in njegova tuzemska birokracija za seboj pustila vse sorte zelo kul stvari — od arhitekture do knjig in tako naprej. No, tudi kakšno manj kul stvar, ampak okej, kdo pa ni?

Je pa tudi res, da smo Evropejci skozi zgodovino sami sebi zapustili še marsikaj drugega. Recimo razsvetljenstvo. Ali načelo ločitve cerkve od države. In človekove pravice, ki ščitijo dostojanstvo vseh. Ne samo tistih, ki so prave vere ali barve kože. In seveda demokracijo, v kateri legitimnost moči temelji na rezultatih poštenih in svobodnih volitev, ne pa na starih knjigah in politično motiviranih interpretacijah njihovih vsebin.

Vera kot macola

Opazil sem tudi, da gre mnogim interpretom našega krščanskega in pretežno katoliškega izročila zelo na živce, kaj o vsem tem pravi njegov najvišji tuzemski agent. Ne le prejšnji papež, tudi sedanji se mnogim zdi vse preveč “prebujen”, saj neprestano naklada o stvareh, ki jih oni v bogu ne vidijo, ne iščejo in ne prepoznavajo. Kakšno sočutje, kakšna solidarnost, kakšno dostojanstvo vseh? Kaj pa ima pošten človek od vere, če je ne more uporabljati kot macolo, s katero lahko tolče po beticah tistih, ki mu ne pašejo?

Obstajajo seveda tudi verniki, ki Jezusove nauke razumejo nekoliko drugače. “Ne govori mi, v kaj veruješ. Pokaži mi, kakšen odnos imaš do sočloveka, pa ti bom povedal, v kaj veruješ,” je nedavno izjavil teksaški demokrat in prezbiterijanski pastor James Talarico.

Ampak, kot sem že povedal, kaj pa jaz vem o tem.

Joker

In potem pridemo do družine.

Za razliko od vere in Boga bi sam tukaj vložil jokerja. Meni je družina zelo fajn. Otrok imam toliko, da bi lahko kandidiral na listi NSi.

In ker se mi zdi družina zelo v redu stvar, jo privoščim vsem, ki si jo želijo. Vsem otrokom, ki so zaradi življenjskih okoliščin — ali družbenih predsodkov — brez nje. In vsem tistim, ki si želijo s partnerji, ki jih imajo radi, skočiti v zakonski jarem. Neglede na vero, barvo kože ali spolno usmerjenost.

Vse to meni in moji družini ničesar ne jemlje — mnogim pa veliko daje.

Vem, mnogim pade tema na oči ob misli, da bi pravico do poroke ali posvojitve otrok priznali tudi istospolno usmerjenim. Ker je to bojda nenaravno. Ker da to ogroža naš obstoj.

Ljubčki, tudi mene skrbi za usodo človeške civilizacije. Ampak obljubim vam lahko vsaj eno stvar: če bo šel naš svet v maloro — in zaenkrat se zdi, da je na dobri poti, da bo res šel —, do tega zagvišno ne bo prišlo zato, ker se imajo ljudje radi in želijo imeti družino.

Ker je tam tako fajn

In nazadnje še domovina.

Domovino je lepo in pomembno imeti rad. Nekateri jo imajo radi tako, da so do nje kritični, ker si želijo, da bi bila še boljša. Nekateri pa so prepričani, da lahko imaš svojo domovino rad samo tako, da sovražiš ljudi, ki prihajajo od drugod. Ker ogrožajo domovino. Domovina, ki ni ogrožena, je za pravega domoljuba namreč kot juha brez soli. Zato nam po volitvah napovedujejo specialce, ki bodo po ulicah lovili ljudi in jih deportirali. Kot v ZDA. Ker je tam tako fajn.

In če ilegalnih prehodov slučajno ne bo dovolj — saj se je njihovo število v zadnjih letih precej zmanjšalo —, lahko v svoji domobrambni vnemi obmejno pozornost zarotirajo za 180 stopinj. Ker ko se domoljubje sprevrže v sovraštvo, ljudje ne bežijo več noter, ampak ven. Kot v Rusiji in Severni Koreji. Ker je tam tako fajn.

Kakorkoli že: upam, da se lahko vsi strinjamo, da gre pri veri, družini in domovini za pomembne vrednote, čeprav jih očitno vsi ne razumemo enako. Ampak samo po sebi to še ne bi smel biti problem. Saj smo se vendar borili za to, da bi lahko imeli različna mnenja. Zakaj torej takšen vik in krik, če ljudje to povejo na glas? Ali objavijo na svojem profilu? Ali vključijo v svoj predvolilni program?

Nimate monopola

In tako smo, dragi moji, prišli do konteksta in motiva.

Čeprav sta tudi delo in svoboda pomembni vrednoti, bi vendarle svetoval previdnost glede zatrjevanja, da “delo osvobaja”. Tako kot za nekatere hindujske folklorne simbole tudi za določene besedne zveze velja, da jim pomena ne določata samo forma in semantika brez konteksta, ampak tudi zgodovina.

Kaj je torej narobe s parolo “Bog, družina, domovina”? Če res nimate pojma in ste zgolj nedolžne žrtve lastne nevednosti, potem vprašajte Groka ali ChatGPT.

Kot sem napisal že na začetku, vam glede odnosa do Boga res ne bi solil pameti. Če iskreno verjamete vanj, potem lahko pričakujete, da vam bo prej ali slej sam razložil, kaj si misli o vašem početju.

Glede družine in domovine, dragi prijatelji, pa se morate sprijazniti z dejstvom, da nimate monopola nad interpretacijo njunega pomena. In še tem manj do samovoljnega odločanja, kdo jo ima in kdo ne.

Namesto tega vam predlagam, da se poskusite imeti malo bolj radi. Morda boste potem lažje imeli radi tudi druge. Če ne veste, kje začeti, pa vprašajte ChatGPT.