Medijsko industrijo zaznamujejo spremembe, ki so predvsem posledica spremenjenih navad občinstva in naraščajočega vpliva digitalnih platform. Te preoblikujejo medije v vseh segmentih. Množično občinstvo se umika skupinam občinstva, ki jih zanimajo nišne vsebine. Občinstvo tradicionalnih medijev izumira. Zdaj so digitalni domorodci in posamezne skupine tisti, ki usmerjajo medijske korake. Gonilo sprememb je generacija Z. To je generacija, ki je odraščala na spletu in ga ponotranjila, zdaj pa ga tudi preoblikuje. Tako se spreminja konzumiranje medijev, s tem pa tudi medijska produkcija. Današnji uporabniki pričakujejo brezhibno izkušnjo in poenostavljen pristop s pomočjo umetne inteligence.

Kaj izumira?

Kaj izumira? Izumirajo goli povzetki agencijskih novic, izumira oglaševalski model, izumira pasivno občinstvo. V vzponu pa so analitično, poglobljeno raziskovalno novinarstvo, poslovni model naročnin ter interaktivno občinstvo. Rdeča nit vseh teh sprememb je zaupanje v vsebine po zaslugi tehnoloških trendov, ki vključujejo umetno inteligenco tako pri produkciji kot distribuciji. Pričakujemo, da bomo z umetno inteligenco dobili več informacij in tudi bolj kakovostne vsebine, ki zanimajo slehernega uporabnika. Tak uporabnik še vedno pričakuje aktualne, verodostojne in zanj relevantne vsebine. Zato se odloča, da bo spremljal tiste medije, ki jim zaupa in ki so vredni njegovega časa (in denarja). Samo tako se bo odločili za sklenitev naročnine.

Lojalnost in eksperimenti

Prehod iz oglasnega v naročniški poslovni model je realnost prihajajočega medijskega trga. Prehod iz oglasnega v naročniški poslovni model zahteva lojalnost uporabnikov, ki so pripravljeni plačati za vsebine. Zato se razvijajo platforme kot Substack — ki je nekaj vmes med medijskim podjetjem, novičnikom in družbenim omrežjem in na katerem uporabniki plačujejo za članke neposredno piscem. V bistvu gre za naročniško platformo. Pred desetletji smo govorili o neodvisnem novinarstvu, ki bi lahko bilo prihodnost medijskega trga — in Substack je eksperiment v to smer.

Občinstvo si želi zaupanja vredne vsebine in je tudi pripravljeno vanje investirati. Takšne vsebine so alternativa influencerstvu in ponudbi izdelkov s kodo za popust.

Počasno novinarstvo

V idealnem sistemu novinarji ustvarjajo neodvisne platforme, na katerih ustvarjajo lastne vsebine, namenjene lastnemu občinstvu. To je lahko tvegano, vendar se zdi edina pot.

Del takih eksperimentov je neke vrste “počasno novinarstvo”, ki prinaša manj tem, a zato bolj poglobljene. Tak pristop temelji na povezovanju in oblikovanju skupnosti. Prihodnost medijev je tesno povezana z zaupanjem, z verodostojnostjo. S klasičnim novinarstvom. Spet se vse vrti okrog kakovostnih vsebin, ki jim ljudje zaupajo. To je zdaj jasno. Ni pa še jasno, kdo bo zdaj plačal za verodostojnost, za klasično novinarstvo. Kakovostni medijski produkti niso zastonj.

Zavarovalna polica

V kratkem pričakujemo napovedane spremembe na Delu. Medijsko podjetje očitno ne verjame več v svoje novinarske produkte. Zato so se odločili za reorganizacijo. Ta bo ločila kapital, ki po njihovem razumevanju ima vrednost — to so za njih nepremičnine —, in novinarsko delo, ki je pač na prepihu.

Še več! Novinarske storitve, medijske dejavnosti in zaposlene, ki jih ustvarjajo, bodo organizirali v enoto, ki bo delovala na trgu in ki jo bo lahko preoblikovali — beri: krčili —, saj ne vidijo več smisla v tem, da bi bile nepremičnine zavarovalna polica za osrednjo dejavnost, torej novinarstvo.

In če lastnik ne verjame več v produkt, se zanj ne bo boril. Morda ga bo počasi ugasnil. Seveda pa bi se moder lastnik moral zavedati, da je njegova odgovornost, da vlaga v storitve, v produkt. V tem primeru v novinarstvo, ki je bilo od ustanovitve podjetja Delova osrednja aktivnost. Moral bi vedeti, koliko je bilo vloženega v klasično novinarstvo, ki je ustvarjalo kakovosten medijski produkt!

Simbolika

Črna vdova, kot se je imenovala Delova stolpnica, v kateri so ustvarjali novinarji vseh edicij in celih generacij Dela, je polna simbolike. Veljala je za institucijo, bila je več kot samo nepremičnina, povezovali smo jo s četrto vejo oblasti. Študentje novinarstva smo tam nabirali prve izkušnje in spoznavali, da je novinarstvo odgovoren in pomemben poklic.

Lastnik Dela pa danes ne razmišlja več tako. Bolj kot v medij in v novinarstvo verjame v stene, ki mu lahko prinesejo nekaj malega cvenka. Ker pri cvenku se vse začne in konča.