Sama nisem pretirana oboževalka ameriške družbe, niti ZDA nasploh in ameriške demokracije. Amerikanofilija mi je tuja. Vendar je zmaga Zohrana Mamdanija na newyorških županskih volitvah zame razlog za navdušenje tako nad ameriško družbo kot nad ameriško demokracijo. Njegova zmaga ne dokazuje samo dejstva, s kakšno lahkoto ali vsaj relativno lahkoto v ameriški demokraciji pridejo do velike politične moči levi politiki. O čem takem v Evropi niti sanjati ne morejo.
Mamdanijeva zmaga pa dokazuje tudi to, da so ZDA — neglede na vse rasizme, stigmatizacije, marginalizacije in druge podobne prakse, ki so del ameriškega vsakdana — tudi družba, v kateri lahko priseljenec postane župan največjega ameriškega mesta in enega najpomembnejših mest na planetu. Ki je zapovrh še musliman. In ki velja za demokratičnega socialista. Ki govori o delavskem razredu. Ter izboljšanju njegovega položaja delavskega razreda v New Yorku.
Zgodba bi bila vredna znanstvenofantastičnega filma. Če bi ne bila resnična.
Kdo je demokratični socialist
Kaj oznaka demokratični socialist pomeni v ZDA, puščam zaenkrat ob strani. V ZDA se namreč zdijo zelo leve tiste politike, ki v Evropi veljajo za blago levosredinske. Da Trump označuje Mamdanija kot “komunista” — oz. “komunističnega norca” —, je predsednikova paranoja in sovraštvo, predvsem pa njegov slog in politična igra. Podporo volilcev Trump pridobiva s prakticiranjem odkritega sovraštva, ki ga uporablja kot ključno orodje za manipulacijo. In pridobivanje politične podpore. Trumpova strategija in taktika je naslednja: izberi žrtev (priseljence, homoseksualce, politične nasprotnike itd.), ki jo lahko sovražiš, sovraži jo javno in odkrito in pokaži volivcem, da so njihov bes, frustracije, sovraštvo (ki sicer niso povezane z izbrano žrtvijo, ampak z nerešenimi problemi) legitimni. Tako dobiš podporo tistih, ki s takšno politično manipulacijo pridobijo družbeno in politično legitimni prostor za izpraznjevanje lastnega sovraštva.
Ta politična igra ni nova in ni Trumpov izum. Se mu pa obrestuje. Spomnimo se samo Hitlerjevega antisemitizma. A kot je dokazal Mamdani, se lahko obrestuje tudi žrtvam Trumpovih političnih manipulacij. Trumpovo razglašanje Mamdanija za “komunističnega norca” in njegova grožnja s finančnimi sankcijami za ves New York, če na volitvah zmaga Mamdani, so prispevale k Mamdanijevi prepričljivi politični zmagi. Niso je ogrozile. Kajti tudi Trump ima — pa če se zaveda ali ne — svoje politične sovražnike. Ki v ameriški politiki ravnajo po logiki, ki jo v Sloveniji poznamo kot antijanšizem. Podprejo tistega, ki lahko Trumpa najbolj učinkovito premaga. Mamdani kot županski kandidat je to bil. Oziroma je. V dobrem. In v slabem.
Delavski razred
To seveda ni mišljeno kot kritika Mamdanija. Ali kot podcenjevanje tega, kar kot politik v ameriško in tudi v svetovno politiko prinaša. To je samo opisovanje meje tistega, kar Trump politično razume. In česa ne. In Mamdani je utelešenje tistega, česar Trump politično — pa tudi človeško — ne razume. Ko gre za ekonomijo, Trump razume, da je ključno ekonomsko vprašanje, kako bodo vladajoči poskrbeli za politične, ekonomske, vojaške in še kakšne elite. Ne razume pa tega, da bi ti politiki in te elite morali poskrbeti tudi za deprivilegirane in marginalizirane in za tiste, ki jih Mamdani odkrito imenuje delavski razred.
Že sama uporaba termina “delavski razred” je radikalna. Že v evropskem kontekstu. V ameriškem pa še tem bolj. Koncepta razredov in razmišljanja o družbi kot razredni družbi, v kateri poteka razredni boj, v ameriški družbi praktično ni. Že pri večini intelektualcev in na večini univerz, kaj šele pri navadnih državljanih. In potem se pojavi Mamdani, ki govori o newyorškem delavskem razredu!
Mamdani ne govori samo o tem, da je treba z zamrznitvijo in stabiliziranjem stanovanjskih najemnin, z nizkocenovnimi trgovinami za revne, z brezplačnim javnim prevozom in otroškim varstvom (tudi na univerzah) in z obdavčitvijo najbogatejših omogočiti delavskemu razredu bolj znosno, da ne rečem človeško življenje v New Yorku. Gre za leve socialne ideje, ki jih ne slišimo niti od levih evropskih politikov, kaj šele od županov, med katere sodi tudi Jankovič, ne. Mamdani govori tudi o nujnosti zniževanja cen vstopnic za nogometne tekme, saj pravega nogometa ni mogoče imeti brez delavskega razreda!
Zna biti zanimivo
Že res, da bi take ideje lahko imeli za še eno politično manipulacijo več. A pri Mamdaniju je to manj verjetno. Ne samo zaradi njegovega družinskega ozadja — je namreč otrok priseljenih intelektualcev, ki so kot starši že po poklicni dolžnosti uporabljali možgane. In so tega naučili tudi svojega otroka. Mamdani je poleg tega otrok privilegiranih intelektualcev. A tudi otrok marginaliziranih intelektualcev. Marginaliziranih priseljencev. Ki so v ameriški družbi iz dneva v dan drugorazredni državljani. Kaj to v ZDA pomeni, si tisti, ki niso nikoli živeli v ZDA, ne morejo niti predstavljati. Tisti, ki smo živeli v ZDA — in ki smo kot tujci to vsak dan znova tudi čutili — vemo, za kaj gre. O čem govorimo. O čem govori Mamdani.
Ameriška družba se bistveno razlikuje od evropskih tudi po tem, da večino njenega prebivalstva tvorijo priseljenci. Prve, druge, tretje ali katerekoli druge generacije. Priseljencev prve in druge generacije, ki praviloma spadajo med deprivilegirane, je toliko, da pomenijo pomembno politično bazo. In pomemben politični dejavnik. Če ga nekdo zna nagovoriti. Ga pretvoriti, kot je rekel Marx, iz razreda po sebi v razred zase. Iz političnega dejavnika po sebi v politični dejavnik zase. Mamdani je dokazal, da ni samo Trump tisti, ki zna spremeniti deprivilegirane v politični dejavnik. Očitno to zmore tudi sam. Na ideologiji, ki je politično povsem nasprotna Trumpovi. In s politično povsem nasprotnimi cilji od Trumpovih.
Da Trump besni in grozi, je logično. Da grozi celo s finančnimi posledicami za New York kot mesto, pa je nezaslišano. A povsem trumpovsko. A Mamdani obljublja boj s Trumpom. Skratka: ameriška politika zna postati zanimiva.
Pa še to: Mamdani je primer uspešno integriranega Drugega. V trenutni romski debati v Sloveniji to pomeni: Romi bodo integrirani v slovensko družbo, ko bo župan Ljubljane Rom. Pika.