
V zadnjem tednu smo se (spet) naposlušali utopičnih domislic Združenih narodov. Tokrat v zvezi z lakoto. Globalni cilj na tem področju naj bi namreč bil odpraviti lakoto do leta 2030 na svetu. Spet je bilo govora o tem, da moramo vložiti vse možne napore v to, da ta cilj dosežemo. In o tem, kaj je treba za to storiti. Kaj lahko kot posamezniki in države za to storimo. Poslušali smo generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa, ki je imel (tudi) na to temo povedati marsikaj.
Skratka, ko človek vse to posluša, ne ve, ali bi se smejal ali jokal. Ne vem, kdo je tu resen. In kdo se dela norca. Ne vem, ali ima še kdo v OZN in zunaj njega stik z dejanskim svetom. Ali ne.