Brat je bil kle s familijo maja. In jaz takrat zapušena dobim idejo, da se dejmo še mal videt s familijo po matkini strani. In pišem sestrični Alji. Brglezovi. Da avgusta spet pridejo Barcelonarji za tri tedne in če bi se po dolgem času dobili. Da končno spoznajo mojo dveletno nečakinjo. In jaz seveda vse skup pol pozabim. Pač, dobra gandža je bla.
Ampak Alja ni pozabila. V začetku avgusta mi piše: “Kaj je zdej, avgust je kle.“ In nč, pol sem pa res mogla vse organizirat. Ves folk nabrat na kup na isti dan je bil kr podvig. Sam mi je ratalo.
In tko smo se dva dni nazaj vsi srečali po kr neki letih. Jaz, moj brat, njegova bejba, pa njuna ta mala smotka od moje nečakinje, Alja, pa njen brat Andrej. Pa moja mati, k je bla sestra od njune mame. Pa vsi njihovi otroci.
Selfi
In oni vsa darila za nečakinjo pa svašta. In pol se začnem dret: “Zdej pa selfi! Ampak sam fejmiči! Pejmo, Alja pa Andrej! Ostali pač niste fejmiči!” — Itak, da smo nardil tud skupno fotko vsi, sam tista ni za objavo, ker pač niso fejmiči. Ne še.
In dam ta selfi na FB. Jaz, Alja, Andrej. In se mi vsi neki vžgejo. Aja, ta je zdej pri Logarju, ne? Pa prej pri Drnovšku pa Pahorju. Povsod.
Pa kaj vi mislite, da se folk na družinskih srečanjih meni o politiki? Jaz itak nimam pojma. Sploh ne vem, kdo je kdo. Zadnjič je brat umrl od smeha, ker sem mela dva intervjuja oz. fotkanja na Primorskem. On meni: “A ti veš, da so ti v petek uleteli iz totalno leve revije, drug dan pa iz total desničarske?”
Pff, briga mene. Sam da me reklamirajo.
Pičili v Pulo
Zato nismo govorili o politiki nč. Ker jaz Alje ne vidim tko. Vidim jo kot edino sestrično, k sem jo mela v Ljubljani. Kot otroku mi je razlagala cel film Rebecca od Hitchcocka. Enkrat me je dala osemletno v avto in sva pičile v Pulo v Areno gledat Davitelj protiv davitelja. Pol še par dni nisem spala. Učila me je za sprejemce za prvi letnik in zgubljala živce, ker me je puberteta dajala in mi je bla matematka ta zadnja briga. Jaz sem jo sam s takim veseljem objela. Ne zarad Logarja, Drnovška, Pahorja.
Samo domneve
In kle pridemo do mojga urednika.
Sem rekla Alji: “Ej, mi je reku Crnkovič, da sta se vidla na koncertu od Massayah.” Nečakinja je sam zastrigla z ušesi, brat pa takoj: “Kaj si mi ta malo nafukala na ta komad Ni panike! Že od maja po stokrat na dan!”
Vedno jo nafukam na kakšen komad, da se pol bratu meša, ko ga ta mala hoče pol tokrat poslušat.
Ampak uredniku ne uideš. Se pogovarjam s sinom od Alje in mu rečem: “Ej, ti si sosšolc od unga pa unga, a ne? Njegov fotr je moj urednik.” Pol mi je razložil, da so konc z osnovno, pa da gre en na Šubičko, ta drug pa na Šiško. Kdo kam zdej, sem že pozabla.
Top smo se mel. Smeh. Zmagala je una zgodba z mojim bratom in harmonikašem s Prešerca. Sam tist drugič. Zgodba se začne pri MMC komentarjih, konča pa v Kijevu. Politika se lahk skrije napram temu. Ampak lejte, to so vse samo domneve.