Pred kulturnim vikendom, slovenskim kulturnim praznikom, se več pogovarjamo o kulturi. To je čas, da se spomnimo, da je slovenska država nastala tudi kot kulturna, ne samo politična skupnost. Literatura, gledališče, glasba, film in likovna umetnost so oblikovali našo identiteto, družbeni diskurz in sposobnost politične participacije. Brez kulture ne bi bilo slovenskega naroda, kaj šele države, niti politične zavesti, ki omogoča demokracijo.
Narod brez kulture?
“Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet!” — Prešeren je vedel, da narod brez kulture ni narod. Danes bi lahko dodali: narod brez kulture hitreje sprejema enostranske narative, manipulacijo in ekstremizem. Kultura oblikuje politično klimo: gledališka predstava ponudi različne perspektive; roman nas prisili, da se vživimo v drugega; satirični tekst nas uči ironije in zdrave distance. Prisotnost in dostopnost kulture jemljeta politični polarizaciji moč, saj državljani terjajo ustrezno kulturo dialoga in hitreje prepoznavajo manipulacijo.
Preprosti slogani
Obdobje pred parlamentarnimi volitvami zaznamujejo preprosti slogani, težnje k polarizaciji, spodbujanje močnih čustev in poenostavljena sporočila: “mi proti njim”, “notranji sovražnik”, “hitre rešitve za kompleksne probleme” … Politična kultura, ki vključuje strpnost, sposobnost poslušanja in kritično presojo, je odrinjena. Brez kulture in negovane nacionalne zavesti se volivci hitro ujamemo v čustveno logiko politične polarizacije. Algoritmi to še pospešujejo.
Zato je pomembno razumeti, da je del kulture tudi politična kultura. Ta pa je lahko orožje proti polarizaciji. Mehanizem, ki uči družbo razmišljati in dvomiti — in razumeti kompleksnost sveta. Kultura in posledično politična kultura je most v politično razdvojeni družbi.
Povezovalnost
Slovenija je skozi zgodovino dokazovala, da je kultura temelj politične identitete in demokratične stabilnosti. Prešeren nas namreč tudi opominja: “Edinost, sreča, sprava k nam nazaj se vrnejo.”
Kultura ohranja narod, identiteto in politično zavest. Zato je kulturni praznik v Sloveniji čas, ko se družba obrne k skupnosti in skupnim vrednotam. K jeziku, zgodovini, ustvarjalnosti in kulturni dediščini. Prešernov dan je morda edini praznik, ki je nacionalno povezovalen.
Pred volitvami in ob kulturnem prazniku se vprašajmo, kako razumemo slovensko kulturo. Kako dvigujemo raven komunikacije, nacionalne zavesti, identitete. Takšna razprava se naj naslanja na zgodovino, obenem pa gleda v prihodnost. Več kot štiri leta, kolikor je dolga perspektiva političnih akterjev.
Opomnik
Zavedajmo se, da je temelj slovenske države kulturna skupnost. Šele ko bomo kulturo razumeli dovolj široko — kot kulturo dialoga in kulturo bivanja —, bomo razumeli tudi to, da vzpostavljamo standarde, ki družbo bogatijo in posamezniku omogočajo, da je ponosen na okolje, v katerem se razvija.
Slovenski kulturni praznik naj bo torej vsako leto tudi opomnik za višjo politično kulturo. Če želimo, da Slovenija ostane skupnost, ki zna misliti, čutiti in sodelovati, moramo kulturo postaviti v ospredje družbenega življenja in jo razumeti kot temelj, na katerem stojita demokracija in odpornost proti polarizaciji.