Po drami, ki se ji reče parlamentarne volitve, se je takoj, ko smo izvedeli za neuradne rezultate, že začela druga drama. Jedro prve drame je bila tekma med Janšo in Golobom, kdo bo zmagal na volitvah, jedro druge pa je v tem, da Golob kot zmagovalec ne more sestaviti vlade. Vsaj ne takšne, za katero je bil izvoljen.

Da bo jasno: Goloba so volivci izvolili kot antijanšističnega, levega zmagovalca. Kot nekoga, ki bo predstavljal politični in socialni branik pred idejami in projekti, ki jih predstavlja Janša. Oziroma slovenska desnica. Te projekte je mogoče na kratko strniti pod oznako neoliberalna desna politika.

Distanca do neoliberalizma

Že od začetka, ko je bilo aktualno vprašanje, koga naj levi politični pol izbere za nosilca tega protidesnega in protineoliberalnega programa — namreč, ko je bil Golob še šibek in ko se je zdelo, da je treba iskati novega nosilca te politike —, je bilo jasno, da mora biti cilj tokratne volilne zmage ohranitev distance do desnega neoliberalizma. Velike distance, kolikor je le mogoče. Zaščititi slovensko družbo pred še globljim zdrsom v desni neoliberalizem. Ohraniti socialno državo. Ali jo po možnosti še okrepiti. Predvsem pred zastopniki tistega gospodarskega neoliberalizma, ki hočejo čim tanjšo socialno državo. In zato privatizacijo zdravstva. Tudi šolstva. In še česa.

Ideja je bila, da mora takšna politična opcija zmagati na volitvah. Tudi zato, ker se desna neoliberalna opcija zavzema za oboroževanje, stoji na strani vojne in ker v mednarodnih in vojaških zadevah podpira Trumpa.

In ta opcija je zmagala. Vsaj formalno. Formalno je volitve dobil Golob. Za nekaj več kot sedem tisoč glasov.

Kruta realnost

A to je seveda Pirova zmaga. Dejanski zmagovalec volitev je slovenska neoliberalna desnica. Ta desnica je tista, ki ji je uspelo — sicer razdrobljeni in s pomembnimi programskimi razlikami — zbrati okoli 50-odstotno volilno podporo. Leva antineoliberalna politika je bila na volitvah poražena. Da ji je uspelo zbrati manj podpore kot desni, neoliberalni opciji, je realnost tokratnih volitev. Kruta, a neizprosna realnost.

To nima samo političnih posledic. O katerih se zdaj govori. In s katerimi so danes vsi preokupirani. Ključna politična posledica je seveda, kako bo Golob sestavil vlado. S kom. Kajti Golob je že v nedeljo zvečer hrabro skočil v prazen bazen in napovedal sestavo vlade. Z vsemi, ki bi v vladi želeli sodelovati. Razen z SDS.

Zdaj so na vrsti pogajanja. Izigravanja. Izsiljevanja. Neverjetni pogoji. Resni.ca vstop v vlado že pogojuje s tem, da bo v vladi dobila zunanje, notranje in finančno ministrstvo. Nova Slovenija je priglasila idejo, da je Golobova vlada, v kateri bi sama sodelovala, vlada, katere predsednik bi bil Vrtovec. Svoje račune imata seveda tudi Logar in Irglova, ki se jima niti ni uspelo prebiti v parlament. Itd. Skratka: političnih igric, preigravanj, spletk, izsiljevanj in podobnega bo na pretek.

Vse bo zaman

A kakorkoli obrnemo, vse bo zaman. Ne zato, ker Golobu na koncu z vsemi možnimi kompromisi ne bo uspelo sestaviti vlade. Morda jo bo celo res sestavil. A to ne bo vlada, za katero so mu volivci dali mandat. Volivci so Goloba izvolili kot branik proti desnemu neoliberalizmu. Toda če Golob želi sestaviti vlado, jo bo moral sestaviti tudi s strankami, ki zastopajo in zagovarjajo prav desni neoliberalizem.

Golob je pred nemogočo izbiro: če sestavi vlado, bo izdal leve volivce; če noče izdati levih volivcev, ne more sestaviti vlade.

A kot kaže, se je Golob že odločil. Sestavil bo vlado.

Politične posledice

Ta odločitev pa ne prinaša s sabo samo številnih političnih posledic. Prvo in precej očitna je, da bo moral iz vlade izključiti Levico, o čemer desni komentatorji iz gospodarstva že odkrito govorijo. Nekateri celo z neprikritim veseljem.

Druga posledica — ki je večina še ne opazi — pa je, da bo vsaka leva stranka, ki bo v takšni vladi sodelovala, zelo verjetno do naslednjih volitev politično mrtva. Kar pomeni, da bi bilo dolgoročno politično modro, da v vladi, ki bo popuščala desnemu neoliberalizmu, ne sodelujeta niti Levica niti SD.

To pa bi tudi pomenilo, da levosredinska vlada v resnici sploh ne more nastati. Z Golobovo vlado bomo dobili desno neoliberalno vlado. Vprašanje je samo, kdo jo bo vodil. Golob. Janša. Vrtovec. Ali kdo drug.

Ampak kombinatorika za novo vlado ni samo politični problem. Ampak je vsaj toliko tudi družbeni problem. Če ne še bolj. Družbene posledice tokratnih volilnih rezultatov znajo biti bolj dolgoročne in zaskrbljujoče kot politične. Še tem bolj, ker se jih v resnici še nihče ne zaveda.

Nočejo, hočejo

Ključna družbena posledica bo dejstvo, da bo zmagovalec volitev, če bo sestavil vlado, ki bo povezala oba politična pola — kar mnoge komentatorje navdušuje — v tem primeru izdal voljo volilnega telesa. In to ne samo lastnega, levega, levosredinskega volilnega telesa. Ampak tudi desnega. Slovenski volivci in volivke niso podprli ideje o povezovanju desnega in levega političnega pola. Nobenemu od kandidatov, ki sta zagovarjala idejo takšne povezave — torej Prebiliču in Logarju — se ni uspelo prebiti niti v parlament.

Ne, slovenski volivci nočejo povezovanja političnih polov. Hočejo vlado, ki se ne bo povezovala z nasprotnim političnim polom. Desni pol se po mnenju desnih volivcev nima kaj povezovati z levim političnim polom. Levi politični pol pa se po mnenju levih volivcev ne sme povezovati z desnim političnim polom.

“Povezovalno”

Če bi Golob sledil volji volivcev, vlade sploh ne bi mogel sestaviti. Če bo torej Golob sestavil “povezovalno” vlado, se bo proti njemu in proti tej vladi obrnilo slovensko volilno telo. Velik del tega telesa.

Vsi, ki bodo v takšni vladi sodelovali, se bodo lahko tolažili, da to ni pomembno. Ker jim volivci do naslednjih volitev tako ali tako nič ne morejo. Vendar to je pomembno. Prvič zato, ker bo takšna vlada imela zelo nizko podporo, nizka podpora pa je povezana s problemom njene legitimnosti.

Obeta pa se še neka druga, tudi zelo resna posledica: takšna vlada bo na novo zagnala proces produkcije nezaupanja. To je proces, ki se v vseh postsocialističnih družbah veže na vznikanje in/ali poglabljanje notranjih kriz v teh družbah.

Janša

Golob ima seveda tudi možnost, da sestavo vlade prepusti Janši. A to bi imelo za slovensko družbo še hujše družbene posledice od zgoraj omenjenih. Če bo vlado sestavil Janša, bomo dobili trdo desno neoliberalno vlado. Tista, ki jo bo lahko sestavil Golob, bo sicer tudi desna in neoliberalna. A bistveno manj skrajna od Janševe.

Skratka, Golob je v poziciji med Scilo in Karibdo. Nemogoče je, da bi mu uspelo ponoviti Odisejev podvig, da bi iz te pozicije prišel cel. Isto pa na žalost velja tudi za slovensko družbo.