Vlada je pri imenovanju novih ministrov Boruta Sajovica in Vinka Logaja spet naredila napako. Veliko napako. Še eno v vrsti napak, zaradi katerih je delovanje aktualne vlade zelo težko povezati z volilnimi obljubami, da bo prekinila z janšizmom v slovenski politiki. In v slovenski družbi.

Prav nasprotno. Golobova vlada nezadržno drsi v janšizem. Deluje namreč po domačijski logiki, po kateri je vseeno, kdo kaj zna. Ključna referenca te vlade za zasedanje položajev je domačijska in janšistična: vseeno je, kaj in kako kdo dela. Ključno je, da je naš.

Vlada razume antijanšizem drugače, kot ga razumemo tisti, ki se ukvarjamo z razumevanjem družbenih in političnih procesov. S svojim delovanjem dokazuje, da antijanšizem razume kot kadrovanje ljudi, ki niso povezani z Janšo. Torej kot personalno selekcijo. Kot kadrovanje po političnem kriteriju.

Vesna Vuković itd.

To je seveda bolje, kot če bi antijanšizem realizirala tako, da bi kadrovala Janševe kadre. Je pa za uveljavitev resne anijanšistične politike to daleč premalo. Ker pri janšizmu in antijanšizmu ne gre samo za ljudi. Pri antijanšizmu gre predvsem za tip politike. Za to, kakšno politiko kdo prakticira. Po kakšni logiki. S kakšnimi sredstvi. In s kakšnimi rezultati.

Z vsebinskega zornega kota je politika te vlade nadaljevanja janšizma z drugimi sredstvi. Nadaljevanje janšizma z drugimi ljudmi.

Najprej je to postalo jasno v zvezi z Vesno Vuković. Dokazov, da vlada razume anitjanšizem kot personalno selekcijo — ali včasih celo kot personalni revanšizem —, je bilo pozneje še več. Tako pri tistih, ki jih je Golob nameščal na položaje. Kot pri tistih, ki jih je s položajev odstranjeval. In pri tem ne gre za to, da argumenti za namestitev ali odstranitev konkretne osebe z določenega položaja morda ne bi bili vedno utemeljeni. Lahko so bili. Gre za logiko utemeljevanja. In za logiko Golobovih izbir, ko je iskal nove ljudi za izpraznjene položaje. Ta logika je namreč vedno logika, da je dotični človek “naš”. Neglede na to, kaj zna.

Janša je praktičen

Naj bo jasno: politična logika, da mora biti človek “naš”, je razumljiva. Z zornega kota delovanja vlade je celo nujna. Vlada si mora ustvariti pogoje za čim bolj tekoče in produktivno delovanje. In jasno je, da lahko kadri, ki niso vladni ali vladini, resno zavirajo njeno delovanje vlade.

Kako se to obnese v praksi, zelo dobro ve Janša. Ki se je potrudil, da so (bili) njegovi kadri strateško razporejeni po vseh ministrstvih in drugih pomembnih institucijah. Janša ve, kaj dela.

Zato je jasno, da se vsaka nejanšistična vlada poskuša teh kadrov rešiti. Jasno je, da bo s Janševimi kadri težko realizirala svoje projekte. Zato so kadrovske menjave po domačijski logiki normalen del delovanja vsake vlade. Ne samo Golobove. In ne samo slovenskih. In to neglede na to, kaj si o tej kadrovski logiki nekateri mislimo.

Problem domačije

Problem torej ni samo v tem, da vsaka vlada na ključne politične in druge položaje namešča svoje ljudi. Problem je predvsem v tem, da vladi na izpraznjena mesta ne uspe kadrovati kompetentnih kadrov. Kadrov, ki imajo znanje za opravljanje del, ki jih položaji zahtevajo. Zato kadrira po logiki našosti. Ne da bi upoštevala znanje svojih kadrov.

To za vlado morda ni problem. Čeprav bi moral biti. Je pa problem za družbo. Po domačijski logiki je družba obsojena na to, da bodo ključne družbene probleme — torej probleme, ki jih mora reševati vlada — reševali ljudje brez znanja. To je za vsako družbo, v kateri vlada prakticira takšno prakso, eden od najresnejših družbenih problemov. Takšno kadrovanje namreč pomeni, da vladni kadri ne bodo rešili problemov, ki jih je treba nujno rešiti. Ker jih ne znajo. Namesto da bi probleme reševali, jih bodo verjetno še povečevali. Ker če nekdo nima znanja, potem probleme rešuje po zdravi pameti. Ali z najboljšimi nameni. Ali na podlagi prišepetavanja takšnih in drugačnih prišepetovalcev. Ali po političnih direktivah.

Vsi ti načini reševanja resnih družbenih problemov pa so za družbo katastrofa. Oziroma novi, še hujši problemi. Ki izvirajo iz tega, da nekdo brez znanja pač ne more rešiti problemov. Lahko pa jih še poslabša. Delovanje ne samo sedanje vlade na področju zdravstva to lepo ilustrira.

Borut Sajovic  

Na osnovi povedanega je tudi jasno, kaj je narobe z novima ministroma Borutom Sajovicem in Vinkom Logajem.

Kar zadeva Sajovica, ta kot veterinar nima znanja za vodenje Ministrstva za obrambo. Njegovo imenovanje pomeni, da se je vlada zavestno odločila, da bo minister za obrambo nekdo, ki o področju ne ve nič. In da bo Ministrstvo za obrambo vódeno po logiki političnih direktiv.

Da novi minister to obvlada, je dokazal že kot javni govorec Gibanja Svoboda. V tej funkciji pa je tudi dokazal, da ne premore niti sociološkega znanja niti sociološke imaginacije. Povedano drugače, v nekaterih situacijah je deloval neumno.

Toda vlade to ne moti. Golob se je več kot očitno odločil, da bo Ministrstvo za obrambo delovalo po hlapčevski logiki izvrševanja direktiv, ki jih vladi posredoval NATO. To pa je resen problem. To pomeni, da Slovenija tone v interesno jasno obarvano politiko NATO pakta kot izvrševalca zahodne kolonialne oz. imperialne politike. In to ni samo napačna stran zgodovine. To je tudi tista stran zgodovine, ki bo prinesla negativne posledice za državo. Finančne. Socialne. In politične. Golobovo tolčenje po govorniškem pultu OZN tu prav nič ne pomaga. Glede na zunanjo in obrambno politiko te vlade to nabijanje izpade kot farsa. Ne pa kot resno politično stališče.

Vinko Logaj

Za ministra Logaja po drugi strani ne moremo trditi, da nima znanja o šolstvu. Ima ga. Njegov problem je drugačen od Sajovičevega. Pri Logaju gre za to, da bi ne smel biti minister za šolstvo, ker je sam del problema. Ne pa del rešitve. Povedano drugače: Zavod za šolstvo, ki ga je dolga leta vodil, je bil institucija, ki je bodisi planirala ali realizirala vrsto napačnih odločitev, praks in politik, ki so slovensko šolstvo pripeljale v porazno stanje, v katerem je danes. Za to stanje bi moral Vinko Logaj v resnici odgovarjati. Ne pa, da mu dajo v roke škarje in platno, da bo spet oblikoval šolski sistem.

Napaka vlade je, če za ministra imenuje nekoga, ki je del problema. Da bi se vlada ognila tej napaki, bi morala za ministra za šolstvo imenovati nekoga, ki mu je že leta jasno, da so bili načrti, njihova realizacija in tudi dosedanje šolske politike, ki jih je zastopal in vodil Logaj, strokovno napačne. In ljudi, ki to vedo, je v Slovenij kar nekaj. Nekoga od teh bi moral Golob imenovati za novega ministra za šolstvo. Toda Golob teh ljudi ne pozna. Ali mu niso pogodu. Ali ima z njimi kak drug problem. Zato se je tudi pri imenovanju ministra za šolstvo poslužil janšistične logike. In janšistične politike.

Kar dokazuje mojo izhodiščno tezo: logika delovanja Golobove vlade je janšistična. Če hoče vsaj delno uresničiti obljubo volilcem, da bo opravila z janšizmom v slovenski politiki, bo morala začeti delovati drugače. Zato naj bo njen prvi korak razmislek o kompetentnem ministru za obrambo. In o ministru za šolstvo, ki ni del problema.