Svet se je spremenil. Nič takega. Spreminja se nenehno. Nikoli pa si nisem mislil, da me bo to kdaj motilo. Vse je šlo v maloro. Dobesedno. Ničesar več ne moreš naredit, ne da bi se kdo v to vtaknil. Mojega fotra, ki je poročil 21 let mlajšo žensko — mojo mamo —, bi danes obtožili pedofilije. Sem prepričan.

Pa ta politična korektnost, karkoli že to pomeni. Črncu ne smeš reči črnec, čeprav to de facto je. Reči moraš, da je Afroameričan, temnopolt, ne vem kaj. Ciganu ne smeš reči Cigan, čeprav sami sebe tako kličejo. Je že kdaj kak Rom rekel Rom drugemu Romu? Nikoli in nikdar. Niti eden. Zmerljivka je tudi beseda Šiptar, čeprav se v albanskem jeziku tako reče njihovemu narodu in državi.

Moški–ženska

Ali pa odnosi moški–ženska. Zakaj hudiča kar naenkrat ni okej, da bi ženske z oblačili zavajale dedce? Morda sem starokopiten, ampak kaj je kar naenkrat narobe s kratkimi krili, najlonkami, štiklami? Jaz mislim, da ni.

Neglede na bla-bla-bla, da notranja lepota šteje, si dajmo priznat, da ko se dva povohata, najprej šteje zunanji izgled. Kdor trdi drugače, laže. Sorry, mene ne bo prepričalo dekle, oblečeno, kot da dela v avtomehanični delavnici. Pa ima lahko IQ 175 in seksa kot navita.

Ja, vem, plehek sem.

Ali pa družbena omrežja. Sem uporabnik, vsekakor. Ampak da se pa čisto vsak čuti poklicanega, da o vsem vse ve, je pa too much. Ja, debata ni problem. Debatirajmo. Lahko rečeš, da misliš, da je to tako in tako. Ne moreš pa postavljat nekih trditev. Še zlasti ne o medicini.

Kaj je resnica?

A vam že res vsem drek na glavo kaplja? Mene so v gimnaziji učili kritičnega razmišljanja, Da ni vse, kar prebereš, tudi nujno res. Obstaja neka informacija, potem moraš pa na podlagi dejstev in še kakšnih drugih zapisov in mnenj presodit, kaj je resnica. Običajno je nekje vmes.

Pa še nekoga je poln internet: motivatorjev, ki nas učijo, kako si lahko sami pomagamo, kako se moramo samo motivirat — pa bomo dosegli vse kar želimo. In za te blazne nasvete celo zaračunavajo.

Kaj pa če sem len in nesposoben? A potem nimam pravice živet? Zakaj bi si sam pomagal? Saj sem ti plačal! Jebiga, ti mi pomagaj.

Družbeni spol

Naslednja zadeva, ki me moti — in še enkrat poudarjam, da sem jako toleranten do drugačnih in drugače mislečih —, je pa zadeva, ki ji rečejo družbeni spol. Zdaj niti ni več potrebna operativna sprememba spola. Zdaj samo razglasiš, da si ženska. Tudi če zgledaš kot Slavoj Žižek.

Če rečeš, da si ženska, potem si ženska in imaš pravico, da te drugi tretirajo kot žensko in te tako tudi naslavljajo. Baje da v Veliki Britaniji vzgojiteljice v vrtcu ne smejo več vprašati otroka, kdo je oči in kdo mami. Ker ni nujno, da sta oči pa mami. Lahko sta tudi oči pa oči ali mami pa mami.

Ful je treba pazit

Skratka, ful moraš pazit. Vsak je za vsak drek užaljen.

Včasih smo bolj papeški od papeža. Eden od mojih gej frendov mi je enkrat rekel: "Jure, jaz nisem gej. Nočem bit gej. Jaz sem peder!"

Enough said. Saj je prav, da so si določeni ljudje izborili pravice, ki jim jih prej niso priznavali, ampak vse, kar je prav.

Bom povedal na glas, pa če me ubijete: jaz bi bil razočaran, če bi bil kateri od mojih sinov gej. Zelo bi bil razočaran. Seveda mu ne bi obrnil hrbta. Bil bi pa razočaran. Rabil bi precej časa, da bi to sprejel. Zakaj? Ker hočem fucking vnuke. Družinske božiče s kupom otrok. Zato.

Zgleda, da bomo taki kmalu prej izjema kot pravilo. Zato sem prav vesel, da sem star 52 let in da bom kmal riknil. Ker v takem svetu jaz nočem živet. Res ne. Narava bo morala naredit svoje. Hvala ji.