"Ko sem imel kakih šest, sedem let, mi je oče podaril pisalni stroj, češ, tu imaš pa se igraj. Jaz pa se nisem igral, ampak sem ga dejansko uporabljal."
Jaz pa se nisem igral, ampak sem ga dejansko uporabljal. Pisal sem razne domislice, pesmice in podobno. V najstniških letih, ko me je začela zanimati glasba, sem pisal besedila za skladbe in delal priredbe že obstoječih. Z bratrancem sva jih celo snemala. Pesmi namreč. Procedura je bila zelo zapletena. Potreboval si dva kasetarja. Na enem si sukal originalno pesem, v drugega si dal prazno kaseto, namenjeno snemanju — in potem sva “pela” čez originalni komad kak prismuknjen tekst, ki sem ga napisal, in se ob poslušanju režala kot pečena mačka. “Izdala” sva celo dva albuma in potem se je to poslušalo na vižmarskih žurkah. Bila sva lokalni zvezdi.