Rubrike
#bergant #profil #intervju #obrazi
Igor E. Bergant (3.) se hoče pogovarjati o pametnih rečeh v času populizma
Logo 07.10.2022 / 06.05

"Treba je zelo jasno povedati, da je vodstvo nesposobno. Nesposobno v paketu. In del tega paketa je tudi Programski svet."

“Bergant bi celo rekel, da je vse to, kar zdaj dogaja, zdravilo. Seveda zelo radikalno in drastično. Vsi ti pretekli gnili kompomisi, to pravičništvo — ta Rechthaberei, kot bi se reklo po nemško —, vse je pripomoglo k temu, kar se zdaj dogaja.” — [
Igor E. Bergant (1.): Kako pomaga kinderštube preživeti asistiran samomor RTV
Igor Bergant (2.): "Informativni program je edino, kar to garnituro zanima."

RTV prispevek

Bi bilo povišanje RTV prispevka rešitev?

Glede na inflacijo in glede na to, da je RTV prispevek že deset let na isti ravni, bi to lahko bil del rešitve. Seveda pod določenimi pogoji. In sicer, da bi bila RTV zastavljena popolnoma drugače. Samo zvišati prispevek in pri tem pustiti stvari take kot zdaj, ne pride v poštev.

Prvo, kar bi bilo treba narediti, bi bila kadrovska konsolidacija. Treba je zelo jasno povedati, da je vodstvo nesposobno. Nesposobno v paketu. In del tega nesposobnega paketa je tudi Programski svet.

Ko je Grims pisal ta zakon, si verjetno ni niti v najbolj mokrih sanjah domišljal, da bi neki politični garnituri uspelo stvari zapeljati tako, da bi bili v Svetu, ki bi naj ta zavod predstavljal in nadziral, dve tretjini ljudi, ki temu zavodu želijo slabo.

Oh, oni sami mu vendar želijo samo dobro.

Že mogoče.

Razhajkati Informativni program

Ampak tisto, kar jih slišimo govoriti, je v bistvu samo infantilna želja, da bi razhajkali Informativni program. To je samo začetek. Predlog novega Zakona o RTV, ki bo na referendumu, seveda ni rešitev, ampak je samo bližnjica do kadrovskih sprememb, ki so žal nujne. Šele potem rabimo neko zakonsko osnovo, ki bo politiki preprečevala, da se na tako direkten in nesramen način polašča RTV.

Bi lahko predlagani zakon to preprečil?

To bi bil samo prvi korak k temu, da bi se po kakovostni javni razpravi zmenili, kaj javnost sploh pričakuje od RTV. Na kakšen način so ustvarjalci vsebin ta mandat sploh dolžni izpolnjevati. Rabimo zakon, ki bi natančno opredeljeval naloge in dolžnosti zaposlenih in sodelavcev, pa tudi same mehanizme za nadzor javnosti nad tem, kako ta zavod funkcionira.

In seveda način financiranja. RTV prispevek je verjetno še vedno najbolj smiselna zadeva. Vse druge oblike financiranja iz javnih sredstev bi bile problematične.

Možnosti je več. RTV prispevek bi lahko bil progresiven. Kdor zasluži več, bi prispeval več. Kdor zasluži manj, pa pač manj. Šele potem bi lahko začeli s prenovo tega, kar RTV sploh je. V smislu bolj sodobnih, inovativnih, povezanih vsebin.

Hmm … Ampak glede na to, da RTV Slovenija servisira dvomilijonsko nacionalno okolje, je verjetno obsojena na malo denarja. Nemški RTV prispevek znaša 18 evrov, kar je kakih 30 odstotkov več kot naš, ampak Nemcev je čez 80 milijonov. Za milijardo in pol — brez oglasnih prihodkov — pa dobijo več kot dvajset televizijskih in štirikrat toliko radijskih programov …

To je mogoče urediti tudi v dvomilijonski državi. V majhnem okolju je to težko tržiti, ampak če je Pro Plus na tem področju tako rekoč monopolist, potem je očitno tudi to mogoče. Bergant ne vidi razloga, da se tudi javni servis, ki se v 75 odstotkih financira iz RTV prispevka — in to razmerje je čedalje slabše —, ne bi mogel bolje tržiti.

Populizem in sejanje dvoma

Bergant rad opazuje Avstrijo. Če hočemo razumeti, kaj se na tem področju dogaja v Sloveniji, moramo razumeti, kaj se dogaja v Avstriji. Navsezadnje so nas osemsto let tlačili, tako da neke podobnosti že so. V dobrem in slabem. Škandali, ki so jih imeli v Avstriji, so zelo podobni temu, kar se dogaja tudi pri nas. Recimo financiranje medijev skozi oglaševanje ministrstev. Ker Slovenija ni razvito tržišče — še zlasti pa ne medijsko razvito —, bi morali ta manko nadomestiti z nekim medijskim skladom, ki bi forsiral kvaliteto in ki bi medijem pomagal. Tudi zasebnim. Sicer se bomo slejkoprej znašli tam, kamor že ves čas rinemo. In to je že ali še bo informacijska luknja, ki v kateri bo zavladala neumnost.

Pa se v času populizma o tem sploh lahko pogovarjamo?

“Na stavkovnem protestu proti zatiranju RTV Slovenija ta ponedeljek na Trgu revolucije, pardon: republike.

Ravno zato se moramo o tem pogovarjati. Pametne države se o tem pogovarjajo. Avstrija je sicer daleč od tega, da bi bila pametna država. Tudi tam je veliko populizma. Zlasti na desnici. Ampak to je edina šansa. Bo rekel nekaj, kar je mogoče zelo drzno. Načeloma ne verjame v teorije zarot. Pa čeprav je malo Juda in bi pri vsaki teoriji zarote moral biti po defaultu zraven.

Hoče reči, da je Rusija tista, ki je s svojimi državnimi in paradržavnimi mediji v zadnjih petnajstih letih poskušala Evropo inficirati z dvomom v mainstream medije, v znanost, navsezadnje tudi v smiselnost demokracije.

In to zdaj opažamo na vseh ravneh. Tudi na ravni EU. To verjetno počnejo tudi Kitajci, morda še na bolj sofisticiran način. Rusija in Kitajska pa sta seveda državi, ki ne slovita po demokratičnosti in spoštovanju človekovih pravic. In pri tem nastajajo velikanski problemi.

Na drugi strani pa so komercialni ponudniki, ki to delajo iz ekonomskih interesov. V Sloveniji se v to sicer ne splača vlagati. Resda imamo nekaj proruskih portalov, ki prodajajo rusko resnico, ampak so marginalni. Glavno vlogo zdraharstva in razdiralništva v Sloveniji opravljajo ti kvazi mediji oz. karikature medijev, ki se sicer deklarirajo kot protiruski, vendar z velikim veseljem objavljajo vsebine, ki jih ruski mediji dokazano fejkajo. Vemo, o kom govorimo.

Seveda vemo. Govorimo o teh parapolitičnih, unspeakable in despicable medijih, ki jim z gajžlo dirigira SDS. (Moja pripomba.)

Glej ga, zlomka!

In glej ga zlomka, nadaljuje IEB, zdaj iz teh medijev celo prihajajo na nacionalno televizijo novinarji. To pa se ne dogaja v nobeni drugi evropski državi.

Recimo: pred leti so bile v Berlinu demonstracije proti migrantom, ki so domnevno posilili trinajstletno deklico iz družine tako imenovanih Russlanddeutsche, ki so po razpadu Sovjetske zveze emigrirali v Nemčijo. Ruska državna televizija — in potem še Putin in Lavrov — pa je Nemčijo obtožila, da policija prikriva posilstvo s strani prosilcev za azil, za katerega pa se je izkazalo, da si ga je dan ali dva pogrešana Lisa F. izmislila. Ko se enkrat ta virus dvoma razširi v sistem informiranja, je to velik problem. To ni hec.

Posledica tega je po Bergantovi teoriji tudi to, da je v Sloveniji razmeroma veliko antivakserjev. Okej, pri vseh pomislekih, ki jih lahko človek ima glede cepljenja ali farmacevtske industrije … Ampak predstavljajmo si, da ni več medijev, ki preverjajo informacije. Predstavljajmo si, da ni več javne televizije, h kateri se ljudje v časih krize vendarle obrnejo. To bi bila katastrofa. V Sloveniji še tem bolj, ker smo za malenkost bolj izpostavljeni tej orkestrirani norosti. In če tu ne bomo stopili skupaj kot družba, da ne bomo vsaj poskušali dvigniti informiranje na višje raven, potem bomo imeli zelo hude težave.

Nadaljevanje in konec v nedeljo.

NAROČI SE
#bergant #profil #intervju #obrazi
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke