Intervencijski zakon je velika uvertura v delovanje prihajajoče desne vlade. Vsebina intervencijskega zakona in način, kako je bil sprejet, sta ne samo poučna, ampak tudi prikazujeta logiko političnega delovanja nove desne vlade. Obenem pa tudi kažeta, kaj pri vsem tem opozicija in drugi družbeni akterji, ki se zakonu zoperstavljajo, razumejo. In česa ne.

Če začnemo pri političnem delovanju nove desne vlade, je treba izpostaviti vsaj tri stvari. Prvič, postalo je jasno, kateremu delu družbe bo nova desna vlada služila. Drugič, postalo je jasno, kakšen odnos bo imela nova desna vlada do stroke. In tretjič, postalo je jasno, po kateri politični logiki bo nova desna vlada vladala.

Logika politične moči

Sprejemanje intervencijskega zakona je pokazalo, da nova desna vlada stroke in strokovnih mnenj ne namerava upoštevati. Kot tudi ne namerava upoštevati pravnih mnenj in pravne stroke. Predlagateljev zakona ni pri sprejemanju niti malo oviralo dejstvo, da glede zakona obstajajo številni pravni in strokovni pomisleki in dvomi. Tudi si niso pomišljali ignorirati dialog s socialnimi partnerji. Ni jih zmotilo, da se toliko skupin v slovenski družbi z zakonom ne strinja.

Skratka, če povzamem: nova desna vlada se pri sprejemanju intervencijskega zakona ni ozirala niti na argumente, niti na strokovnost, niti na socialni dialog, niti na javno razpravo. Vse to je gladko povozila. Z nogo na plinu do konca. 

To jasno kaže logiko, po kateri namera nova desna vlada vladati. S sprejetjem intervencijskega zakona je dokazala, da je ne zanima nič razen tega, ali ima za nekaj, kar hoče, dovolj glasov v parlamentu. Kar drugače povedano pomeni, da novo desno vlado zanima edino politična moč. Da namerava vladati izključno po logiki politične moči. Po logiki, da dokler smo politično močni, lahko delamo karkoli. In točno to bomo tudi delali. Neglede na to, kaj mislijo drugi. Ni pomembno, ali je to, kar počnemo, pravno sprejemljivo. Ali celo dopustno. Ni pomembno, ali je skladno s strokovnimi standardi in kriteriji. Edino, kar šteje, je groba politična moč. S katero pregazimo vse, ki se z nami ne strinjajo. In tega niti ne poskušamo prikriti. 

Nova desna vlada bo torej vladala po logiki: “Glejte nas! Delamo, kar hočemo, ker imamo dovolj politične moči. In nihče nam ne more nič! Niti pravo. Niti stroka. Nihče!”

In legitimnost tudi

Pri tem pa je postalo tudi jasno, kako zelo ta logika ustreza ne samo Janši, ampak tudi Stevanoviću. Stevanović je dobesedno vzcvetel. 

Novo demonstracijo te logike bomo znova doživeli v kratkem, ko bo nova vlada sprejela zakon o pokopu žrtev povojnih pobojev.

Vladanje po tej logiki je povezano s kar nekaj problematičnimi dejstvi. Prvič, takšno vladanje krši demokratične principe. Je pa seveda v skladu z avtoritarnimi in totalitarnimi oblikami vladanja. Drugič, takšen način vladanja ne upošteva, da vlada za stabilnost potrebuje ne samo moč, ampak tudi legitimnost. S tem pa si legitimnosti ne more pridobiti, ampak jo samo izgublja. Kar posledično vodi v njen zlom. Orbánov primer to jasno ilustrira. In tretjič, takšne oblike vladanja so oblike vladanja proti družbi. Zato takšne vlade politično moč in oblast prej ali slej izgubijo. Na dolgi rok namreč ni mogoče vladati proti družbi, ki ji vladaš. To je logika, ki se ne izide.

Toda če vlada vlada proti družbi, se zastavlja vprašanje, v čigavem interesu vlada. Interventni zakon je podal jasen odgovor. Nova desna vlada bo vladala v interesu najbogatejšega dela slovenske družbe. Ali povedano sociološko: vladala bo v interesu kapitala. V interesu vladajočega razreda.

Levi in desni kapital

Tu se pokažeta še dve presenetljivi dejstvi. 

Prvič, nova desna vlada ni niti za hip poskušala prikriti dejstva, da bo vladala v interesu vladajočega razreda. Ni poskušala dokazati, da ne bo. Govorjenje, da bo intervencijski zakon koristil vsem, škodil pa nikomur, ni bil resen argument. Bil je verbalno mašilo. Več se jim sploh ni zdelo potrebno dokazovati.

Drugo presenetljivo dejstvo pa je nerazumevanje opozicije in kritikov prihajajoče desne vlade. Ti so zgroženo izpostavljali dejstvo, da bo nova desna vlada vladala v interesu kapitala. Kot da nikoli ne bi slišali za Marxovo ugotovitev, da je država vedno aparat vladajočega razreda. In ker je tudi v Sloveniji vladajoči razred buržoazija in ker tudi slovenski družbi vlada kapital, je logično, da država deluje skladno z interesi buržoazije in kapitala. Tako je bilo tako tudi v času Golobove vlade. Kar dokazuje dejstvo, da Golobova vlada ni sprejela progresivne lestvice plačevanja zdravstvenega prispevka. Ta bi namreč bila v nasprotju z interesi vladajočega razreda.

V Sloveniji imamo torej levi in desni kapital. In čeprav med njima ni razlike glede tega, v interesu koga vladata, obstaja pomembna razlika glede tega, koliko sta pripravljena upoštevati interese drugih delov družbe. Drugih slojev. Drugih razredov. In socialnih skupin. To pa je tudi tisto, kar dela zadovoljevanje interesov levega kapitala bolj socialno sprejemljivo od zadovoljevanja interesov desnega kapitala.