Na žalost se je v praksi potrdila še ena od mojih trditev: namreč tista, da se bolj kot Irana moramo bati ZDA. Oziroma Trumpa. Ne gre za to, da bi zagovarjala iransko oblast. Daleč od tega. Ta je zagrešila vrsto nedopustnosti, pobila na tisoče posameznikov, mučila in preganjala na tisoče ljudi. Itd. To niso prakse ali politike, ki bi jih bilo mogoče zagovarjati. Obstaja neka meja, onstran katere vsaka oblast in vsaka politika izgubi legitimnost. Recimo preganjanje in pobijanje nasprotnikov. Iranska oblast je v tem smislu padla na družbenem, političnem in zgodovinskem izpita.

Na teh izpitih pa je padel tudi Trump. Toda tega ne vidimo. Vidimo samo, da je padel Iran. Zato Zahod in Evropa nasprotujejo Iranu. Trumpu pa ne.

Državna vera

Zanimivo je, da večina zahodnega nasprotovanja Iranu in iranski oblasti ni bila in ni povezana z vsebinsko presojo načinov vladanja in politik, ki jih je ta oblast izvajala. Pogosteje in bolj intenzivno je temeljila na dejstvu, da gre za islam kot državno vero. Povedano drugače: bila je utemeljena na predsodku do tistih, ki niso kristjani.

Ta averzija je bila praviloma povezana s prepričanjem o nevarnosti islama kot religije. Na Zahodu je zelo razširjeno prepričanje o militantnosti islama. V to verjame ogromno ljudi. Ki govorijo o tem, da jih muslimani ogrožajo. Seveda pa ta prepričanja nimajo podlage v dejstvih ali dejanskih izkušnjah. Gre za verovanje. Za to, da številni ljudje pač vedo, da jih muslimani ogrožajo. Kot jih bojda ogrožajo tudi Romi.

Negativni stereotipi

Iran je tovrstne negativne stereotipe krepil z lastno notranjo in zunanjo politiko. Tako kot se to dogaja v vseh družbah — tudi zahodnih —, je dajal prioriteto praksam in politikam, ki so bile skladne s kozmologijo, povezano z islamom. Kar ni izjemna praksa. Nasprotno, to je običajna praksa v vseh družbah. V vseh družbah obstajajo prakse in politike, ki so značilne za družbeno kulturo in kozmologijo in veljajo za edine prave.

EU je tipičen in poučen primer. EU namreč stalno govori o lastnih vrednotah kot o edinih pravih Vrednotah, s katerimi je treba uskladiti tako notranje procese in politike evropskih držav, kot tudi njihovo mednarodno delovanje. Če neka država krši evropske Vrednote, je deležna sankcij. EU proti njej ukrepa. Ko gre za uveljavljanje in obrambo vrednot, je EU odkrito militantna. Bolj kot Iran. Ki do evropskih držav in ZDA ni sprejemal ukrepov zato, ker te države ne delijo iranske kozmologije in religije. V tem smislu je Iran in njegov režim — neglede na vse problematičnosti in nedopustne prakse, primerjalno gledano — manj militanten od zahodnih družb in držav.

Hamenejeva smrt

A to ni ključni argument za tezo, da se je bolj treba bati Irana kot pa ZDA oz. Trumpa. Ključni argument, ki potrjuje to tezo, je dejstvo, da so ZDA ubile iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja. 

Ameriški napad, v katerem so ga ubili, je v resnici agresija na suvereno državo. Torej še ena kršitev mednarodnega prava, kakršen je v mednarodni skupnosti bolj ali manj veljal do drugega Trumpovega mandata. Trump je s tem potrdil, kar je postalo jasno že v Venezueli: da bo odstavljal, zapiral in pobijal voditelje drugih suverenih držav, ki mu bodo šli na živce in ne bodo delali tistega, kar od njih zahteva.

V kakšnem svetu živimo?

Ob uboju Hameneja je postalo jasno, v kakšnem mednarodnem redu živimo danes. Živimo v mednarodnem redu, v katerem Trump drugim državam in voditeljem ukazuje, kako morajo delovati. Če teh ukazov ne ubogajo, jih Trump odstrani. S spektakularnimi operacijami, v katerih sodelujeta vojska in CIA.

Nisem prepričana, ali se ljudje dejansko zavedajo, kaj ta sprememba pomeni. Za kaj pri tem v bistvu gre. Gre za popolnoma totalitarni in avtokratski mednarodni red, v katerem suverene države, ki ne ubogajo Trumpovih ukazov, doleti odstranitev njihove vlade ali najvišjega voditelja. In tega noben organ v mednarodni skupnosti niti ne problematizira, kaj šele sankcionira. Vidimo celo nasprotno. Nekateri zahodni voditelji Trumpa slavijo, češ, on opravlja umazano delo za vse nas. Kar temelji na imperialni, kolonialni logiki preteklosti, po kateri ima Zahod pravico in dolžnost organizirati preostanek sveta v skladu z lastnimi potrebami in interesi. Kot ima pravico vsakogar, ki se mu postavi po robu, tudi odstraniti. Če je treba, ubiti.

Logike in prakse

Zaskrbljujoče ni samo to, da se vračamo k preteklim, dokazano napačnim logikam in praksam. Zaskrbljujoče je tudi, da so Evropejci oz. Zahodnjaki v preteklosti kazali več poznavanja in razumevanja neevropskih družb in kultur, kot ga premore današnja ameriška politika. Kdor ne ve, o čem govorim, naj prebere knjigo Pričetek vsega Davida Graeberja in Davida Wengrowa.

Še najbolj pa skrbi zavedanje, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Glede na dejstvo, da Trump vsakih nekaj mesecev odstrani vlado, ki mu v določeni državi ni pogodu, vemo, kaj se bo dogajalo v bližnji prihodnosti: namreč odstranjevanje drugih vlad, ki Trumpu niso pogodu. Najprej bo na vrsti Kuba. Nato verjetno Grenlandija. Oziroma Danska. Nato morda celo Kanada. Edino odprto vprašanje ostaja, ali bo Trump voditelje teh držav pobil. Ali jih bo morda samo ugrabil. Sam očitno meni, da to lahko stori. In da ga ne bo nihče ustavil. Čeprav je grozovitejši od tistih, ki jih odstranjuje sam. Iran navsezadnje — kljub vsem zadržkom — ni nikoli tako zelo očitno kršil in ignoriral mednarodnega prava, kot to zdaj že redno in rutinsko počne Trump.

Če današnji svet kdo ogroža, to ni Iran. Ampak Trump. Oziroma ZDA pod Trumpovim vodstvom. To je ta norost, v kateri danes živimo. To je ta novi mednarodni politični red, ki se ga moramo resnično bati. 

Homeini

Tisti, ki slavijo padec iranskega režima — ki v resnici še ni padel —, bi se morali zavedati, kaj slavijo. In kaj podpirajo. Predvsem pa bi se morali spomniti nekaterih zgodovinskih dejstev. Recimo tega, da je bil šah Reza Pahlavi s svojim avtokratskim režimom odstranjen z oblasti z iransko revolucijo, katere ključni cilj je bil zaustavitev vesternizacije Irana. Torej spreminjanja iranske družbe po vzoru zahodnih družb. Homeinijeva revolucija leta 1979, ki se je sama še spomnim, je imela podporo iranskega ljudstva. Ljudstvo je podpiralo odstranitev šaha, zahodnih družbenih institucij in praks iz iranske družbe. Tudi danes Iran ni, kot se to morda lahko zdi iz informacij zahodnih medijev, v celoti proti trenutni oblasti in družbeni ureditvi. Iran je notranje razklana država.

Katero ljudstvo? Katero oblast?

Trumpova ideja, naj si iransko ljudstvo po uboju Hameneja sámo vzame oblast, je neumnost. Katero ljudstvo? Katero oblast? Ni enotnosti glede tega, ali bi bila za Irance dobra zahodnjaško življenje in oblast. Iran je razdeljena družba in država. Del Irancev hoče konec sedanjega družbenega ustroja in vrnitev vesternizacije. Drugi del Irana pa želi ohraniti sedanji režim. In je protizahodno nastrojen.

Zato je v primeru prevzema oblasti s strani Reze Pahlavija mlajšega mogoče pričakovati državljansko vojno. Prej kot samo padec obstoječega iranskega režima. To bi bil takšen izid, ki je skoraj vedno posledica ameriških intervencij v družbah in državah, ki jih ZDA ne razumejo. In ki jih z vsemi sredstvi skušajo predrugačiti po svoji podobi.

Ni pa to edina vojna, ki se obeta. Število držav, ki so v vojni z Iranom, se že danes povečuje. Povsem mogoče je, da je to začetek nove, dolge vojne. Nekateri menijo, da tudi svetovne. Ravnanje zahodnih držav in EU ta izid omogočajo.