Golobova vlada in predvsem njen šef spoznavata v praksi, zakaj sta drugo in tretje leto mandata primernejše obdobje za zahtevnejše politične projekte, reforme, odločitve, ki sprožajo širše politične in družbene polemike. Predvolilni čas je specifičen, napet, vlada je še bolj pod pritiskom opozicije in rentgenom družbenih skupin, ki tehtajo njene rezultate. Aktualna levosredinska koalicija si je veliko front pustila za na konec, pri čemer jo je nekoliko spodrezal izgubljeni referendum o izrednih pokojninah za umetnike. Za koalicijo ni usoden, a ne brez posledic. Vlada si ne more privoščiti, da bi Janša in desnica še odločneje zajahala referendumski val. Leta 2011 je trojna, superreferendumska klofuta sesula Pahorjevo vlado. Med zakoni, ki so na ljudskem glasovanju nasedli, je bil tudi pokojninski. Bi lahko bila pokojninska reforma, ki jo je Luki Mescu uspelo uskladiti s socialnimi partnerji, nov vroč referendumski material za SDS?

Predvolilno pozicioniranje 

Tega ne vemo. A to bi bila nevarna igra za celo državo. Na pokojninsko reformo, h kateri nas je v Bruslju zavezala tretja Janševa vlada, je vezana več kot milijarda evrov iz sklada za okrevanje in odpornost. Na ledu je medijski zakon, v katerega se je desnica že od začetka močno zaletavala. Z referendumom o oboroževanju rožlja odpadnik od Levice tovariš Kordiš.

Kalkulacij, kaj bi se lahko zgodilo z nekaterimi pomembnimi političnimi projekti v času (pre)strukturiranja volilnega prostora, bo še več. Zato ni presenečenje, da je Golob na nedavnem Festivalu Svobode pospešil predvolilno pozicioniranje. Sporočilo je šlo v dve smeri: prva je bila detekcija tekmecev, nevarnosti desnih populistov, druga pa je vsebovala močan znotrajblokovski impulz. Premier je eksplicitno pozval k strnitvi vrst leve sredine in plediral proti dodatni drobitvi tega dela političnega prostora. Kar je bil jasen signal morebitnemu projektu Vladimirja Prebiliča.

Evroposlanec in Golob nista na isti valovni dolžini, tudi zaradi drže bivšega kočevskega župana pri zadnjem referendumu. Toda Prebiličev vstop bi na levici povzročil premike — četudi je ta hip težko reči, kako obsežne.

Svoboda kot zadnji projekt novih obrazov po nekaj letih mandata ni v razsulu, kot so bili projekti njenih predhodnikov (SMC, Pozitivna Slovenija, LMŠ). V tem smislu Prebilič ne prihaja na pogorišče, ampak ga čaka stranka, ki kaže visoko motivacijo, da ostane pomemben akter v slovenski politiki. Ob navezi z Zoranom Jankovićem lahko Golob po novem računa tudi na politično zaslombo župana drugega največjega slovenskega mesta, Maribora. 

Živimo bolje ali slabše?

Ob dilemah o verodostojnosti in integriteti politike, osebnosti in ravnanj Goloba in Janše, trenutnih frontrunnerjev oz. nosilcev igre v obeh taborih, bo na koncu pred mnogimi volilci ostalo pragmatično tehtanje: kako živimo? Bolje ali slabše kot pred štirimi leti?

Golob ima v tem smislu izziv: kaj bo poleg plačne reforme, napovedi obsežnejše gradnje stanovanj, uvedbe dolgotrajne oskrbe, jesenske pokojninske božičnice … še predstavil kot oprijemljiv, tudi v denarnicah občuten dosežek mandata? Zdravstvena reforma bo rezultate pokazala šele čez dve leta ali tri. Vmes pa je opoziciji uspelo utrditi narativ, da ta vlada navija davke, slabša gospodarsko klimo in po novem celo naganja podjetnike na Hrvaško in v Bosno. To je sabotaža lastne države, je ob tem rekel prvi mož NLB Blaž Brodnjak.